Čakalne dobe za prosto sobo v ljubljanskih študentskih domovih so vsako leto daljše, povpraševanje že nekaj let presega ponudbo, zato se zadnja leta dogaja, da nekateri študenti na vselitev čakajo do maja ali celo začetka junija.
Kritično situacijo bo kmalu poslabšala zelo verjetna izselitev 206 študentov iz Akademskega kolegija v Baragovem semenišču, ki se mu obeta obnova. Po dosedanjih načrtih ljubljanske občine tam ne bo več prostora za študente, saj v razpisanem projektu študentski dom ni predviden.
Z dokončanjem nikoli zgrajenega severnega dela Plečnikovega Baragovega semenišča bosta prepotrebne nove prostore dobila le Pionirski dom in Slovensko mladinsko gledališče. Na ljubljanski občini obljubljajo izboljšanje pogojev za delo, kar bo omogočilo širitev programov in dejavnosti.
Na občini računajo, da se bo na tem območju vzpostavilo živahno mladinsko kulturno središče, ki bo odprto in dostopno vsem. No, skoraj vsem, razen študentom Akademskega kolegija, ki velja za najcenejši študentski dom v Ljubljani. Za bivanje v njem je treba odšteti le 49 evrov, kar je v primerjavi z ostalimi domovi zelo ugodno.
Lastnik prostorov Akademskega kolegija je trenutno Mestna občina Ljubljana (MOL), ki je Baragovo semenišče zaradi denacionalizacije prevzela leta 2019. Od takrat morajo Študentski domovi Ljubljane (ŠDL) vsako študijsko leto znova podaljšati pogodbo in za najem občini plačevati 236 tisoč evrov na leto. To povečuje skrb študentov, da se bodo morali kmalu izseliti.
"Akademski kolegij ostaja za študente odprt za še eno študijsko leto. Študentski domovi bodo pogodbo kmalu dobili v podpis," je kratko in jedrnato odgovoril na vprašanje novinarskega kolega. MOL je visokošolskemu ministrstvu, ki je ustanovitelj Akademskega kolegija, večkrat predlagala, da bi teh 206 odkupila. Nekaj se vendarle premika, saj naj bi mestna občina zaključevala dogovor z ministrstvom. Te bodo tako v uporabi za študentske domove.
Na Mestni občina Ljubljana so sicer mnenja, da lokalne skupnosti niso pristojne in ne morejo zagotavljati nastanitvenih kapacitet za študente. Visokošolski zavodi so tisti, ki morajo študentom nuditi podporne storitve, med te pa seveda sodijo tudi študentski domovi.
Odlok so sprejeli že leta 2006, kampusa pa še vedno ni
Čeprav se je število študentov v zadnjih 40 letih bistveno povečalo, država v tem času praktično ni ponudila novih študentskih kapacitet. Temu primerno rastejo cene najemnin v slovenski prestolnici. Na umiritev razmer najemniškega trga bi pozitivno vplivala predvsem izgradnja dodatnih študentskih mest.
"V sodelovanju s pristojnim Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in inovacije smo na našo pobudo že preverili ustreznost posameznih lokacij v Ljubljani. Izpostavljeni sta bili dve možni lokaciji, in sicer na Roški in Litostrojski cesti. Trenutno se dogovarjamo tudi o lokaciji na Gerbičevi ulici na Viču," je načrte razkril sogovornik iz ŠDL.
Še bolj presenetljivo pa je dejstvo, da je MOL možen scenarij zelo dobro predvidela že leta 2006. Takrat so sprejeli Odlok o zazidalnem načrtu ob Vojkovi ulici, ki v celotnem območju načrtuje najemne študentske sobe in najemna stanovanja za študentske družine. V projektni dokumentaciji piše, da je v nastajajočem študentskem kampusu predvidenih 533 enot oz. 1274 ležišč.
Odlok o zazidalnem načrtu predvideva deset nižjih objektov, pritličje ob Vojkovi cesti je namenjeno spremljajočemu javnemu programu in gostinski, razvedrilni, kulturni in športni dejavnosti. Odlok dovoljuje celo gradnjo pokrite športne dvorane.
Skoraj dvajset let kasneje pa namesto sodobnega kampusa na tem mestu zeva velika luknja. Novo upanje, da bi več kot desetletje stari načrti o gradnji študentskega kampusa za Bežigradom postali realnost, je leta 2021 pokazalo zasebno podjetje Metalka Commerce d.d.
Projekt je razdeljen na tri enote: P1 – sobe, P2 – študentska stanovanja in P3 – zeleni del, ki bo povezoval in hkrati ločeval oba dela.
Potem ko so leta 2018 pri Metalka Comerce d.d. uspešno spremenili status investitorstva in uradno postali nov investitor, so se lotili pripravljalnih del za gradnjo stanovanjskega dela. Z gradbenimi ograjami so zavarovali obstoječe travnike ter njive. Prav tako so začeli s pripravami gradbišča, na katerem bi morali za potrebe gradbene jame izkopati ogromne količine materiala.
Dovoljevalo je 12 štiri- in petnadstropnih objektov. Tisti, ki naj bi stal tik ob Vojkovi cesti, naj bi imel celo 17 nadstropji in bi segal 56 metrov visoko. Na tem območju sta bila poleg 553 najemnih študentskih stanovanj predvidena še trgovski objekt in gostinski lokal. V dveh kleteh bi bilo na voljo 800 parkirnih mest.
Po zaključku gradnje na južnem delu bi se pri Metalka Commerce lotili gradnje študentskega kampusa na severnem delu zemljišča (P1). Ta naj bi ponujal približno 2500 postelj, vendar za ta del gradbenega dovoljenja še niso imeli. Vlogo zanj so nameravali oddati šele po zaključku gradnje prve faze. Stroji so že kmalu nehali brneti, saj se je zapletlo že pri gradnji južnega dela. Od leta 2021, ko so na travniku nasproti Lidla začeli s pripravljalnimi deli, se nič ni premaknilo iz mrtve točke.
Zgovornejši je bil direktor Metalka Commerce d.d. – Franc Ziherl, ki se že dolgo bori z mlini na veter. "Politika je močna v besedah, ne pa toliko na dejanjih," pove, ko pred nami razgrne debel sloj projektne dokumentacije. "Takoj, ko smo postavili ograjo, nas je obiskala inšpektorica in preverila, kaj počnemo. Od nas je zahtevala celotno dokumentacijo. Trdila je, da gradbeno dovoljenje ni več veljavno. Na njeno željo smo od Upravne enote Ljubljana pridobili odločbo, ki potrjuje nasprotno, s čimer je inšpektorica postopek zaključila," razlaga Ziherl.
Verjetno se sprašujete, zakaj se gradnja ni nadaljevala, če pa so investitorji imeli vsa potrebna dovoljenja. Problema jim niso predstavljale niti finance, saj so za ta namen pri podjetju imeli privarčevan del sredstev. S strani Mestne občine Ljubljana kljub stalnim pozivom (še) niso prejeli zagotovila, da se bodo lahko priklopili na javno infrastrukturo.
"Prejšnji lastnik je že poravnal komunalni prispevek, vendar smo že dolgo priča molku organa. Na mestno občino pošiljamo pozive mesečno, a ne dobimo odgovora. V preteklosti smo prejeli ponudbe kupcev, ki so bili nad območjem navdušeni. Zadeva pa se vselej ustavi na mestni občini. Pravzaprav je bilo nenavadno že takrat, ko sem se na dražbi edini zanimal za nakup zemljišča. Ker je bilo v zraku preveč nejasnosti, tega dela nihče ni želel kupiti. Prvič se mi je zgodilo, da je bil račun stečajne firme blokiran. Ko sem nakazal aro, ni bilo gotovo, da bi jo prejel nazaj. Izvedel sem, da je bil račun blokiran s strani Mestne občine Ljubljana," se spominja.
Najkrajšega konca so seveda deležni tisti, ki naj bi prostor koristili. Zgradili naj bi stanovanja, ki bi jih odplačali s pomočjo najemnin v študentskih domovih. Ta bi tako ostala v lasti podjetja. "Tisti, ki bi prej domovali v študentski sobi, bi se lahko le preselili v bližnje stanovanje. To bi bila v Ljubljani sploh prva zgradba, ki bi jo zgolj oddajali. Najemniki bi bili na ta način deleženi določene varnosti," prvotne načrte razkrije Ziherl.
Podobno kot pri nekaterih drugih projektih v prestolnici je ostalo le pri nameri. Projekt je trenutno zamrznjen v prostoru in času, pri čemer nihče ne ve, kdaj bi se to utegnilo spremeniti.
dezurni@styria-media.si
Bolj kot se bremza gradnjo, bolj bodo vampirski najemodajalci navijali privatne najemnine...
Študentje ne študirajte preveč, ker korito ni za vse dovolj veliko,raje študirajte za električarja,keramičarja ,vodovodarja,ker teh delavcev primanjkuje,ne morete “delat“ vsi v skupščini
Ja, poznam, NI DOBIL PODKUPNINE.