"Pridem v učilnico, kjer opravljam ustni izpit. Izžrebam listek z vprašanjem, se usedem in se začnem pripravljati na odgovarjanje, nato pride nek profesor slovenščine, ki uči na isti šoli do mene, si prebere vprašanje, ki sem ga dobil in mi začne na uho hitro šepetati odgovor," svojo izkušnjo na Predlagam.vladi.si opisuje maturant. "Govoril je brez prestanka nekaj minut, jaz pa sem si skušal čim več slišanega zapisati. Potem sem odgovarjal svojemu profesorju in seveda z lahkoto dobil 20 od 20 točk."
Dodaja, da je profesor, ki ga je učil seveda opazil pomoč drugega profesorja, a se je naredil povsem neumnega. "Pogovarjali smo se s sošolci, ta profesor je pomagal vsem. In tudi drugi profesorji so pamagali skoraj vsem," opisuje. "Celi generaciji. Pa tudi za druge šole sem že slišal enake primere."
Ideje o ukinitvi internih preverjanj
Sprašuje se, v čem je smisel takšnega preverjanja znanja, in predlaga ukinitev internega preverjanja na splošni maturi. Prepričan je, da takšna praksa ni posebnost njihove šole, a da gotovo obstajajo predmeti in šole, kjer se učitelji strogo držijo pravil, kar dijake postavlja v neenak položaj pred vpisom na fakultete.
Na Državnem izpitnem centru pravijo, da v zadnjih letih v dijaških anketah nihče od dijakov ni zapisal, naj se interni del ukine zaradi pomoči učitelja pri internem ocenjevanju. "Nekateri ravnatelji so v anketnih vprašalnikih napisali, da se pri internih delih izpita pojavljalo težave in da bi jih lahko tudi ukinili," pojasnjuje Polona Papler iz RIC-a. Poudarja, da so pobude posamične in ne predstavljajo večine. Državna komisija za splošno maturo je v zadnjih letih intenzivno delala tudi na problematiki interno ocenjenih delov izpitov pri splošni maturi.
Jezik potrebuje ustno preverjanje
"Ker bi bilo iz predmetno-strokovnih razlogov težko zagovarjati stališče, da bi se interni deli pri maturi ukinili, npr. preverjanje govornega del pri (tujih) jezikih, je DK SM delala na posodobitvi internih delov predmetov splošne mature," razlaga Paplerjeva. "Izhodišče pri teh prizadevanjih je, da bi zunanja moderacija zagotavljala večjo objektivnost ocenjevanja."
Namen, da imajo maturitetni izpiti tudi dele, ki so interno ocenjeni, je predvsem v tem, da se lahko v teh delih lahko preverja cilje in standarde znanja znotraj veljavnih učnih načrtov, ki se preko zunanje ocenjenih izpitnih pol ne more preverjati. "Gre za preverjanje govora pri jezikih, laboratorijskega dela pri naravoslovnih predmetih, terenskega dela pri geografiji, pisanja seminarskih nalog pri družboslovju in humanistiki ipd," razlagajo pri RIC-u.
Interne ocene boljše od eksternih
Ustni deli izpitov, seminarske naloge, laboratorijsko delo, terensko delo ipd. so za vse šole in maturante opredeljeni v Predmetnih izpitnih katalogih. "Tako da so delno regulirani pri vsakem predmetu za vse maturante," razlagajo pri RIC-u. "Pri ustnih izpitih kandidati na vseh šolah odgovarjajo na enaka ustna vprašanja, v predmetih izpitnih katalogih si opredeljena merila za točkovanje interno ocenjenih delov, samo točkovanje pa je v polni pristojnosti učiteljev na šolah, ki so maturanta poučevali oz. komisij za ustne izpite, ki so sestavljene iz nabora učiteljev znotraj šole."
Priznavajo, da razlike med internimi in eksternimi deli izpitov splošne mature obstajajo, a so transparentno in podrobno predstavljene v vsakoletnih Letnih poročilih. V Prikazu statističnih indeksov so predstavljeni tudi indeksi težavnosti (IT) vsake izpitne pole in tudi interno ocenjenih delov izpita. "Če se pri predmetih pogleda IT za vsak del izpita, se vidi, da je vsa leta, pri vseh predmetih IT za interno ocenjene dele (testi U ali testi I) opazno višji, kot pri eksterno ocenjenih delih izpitnih polah (testi P1, P2 ipd.)," razlagajo pri RIC-u. "Pri seminarskih nalogah, terenskem delu, laboratorijskih vajah, ustnih izpitih ipd. je povprečje doseženih točk med kandidati preko 80, tudi preko 90 odtotkov maksimalnega števila možnih točk v tem delu izpita."
Podatki RIC-a kažejo, da so indeksi težavnosti in povprečno število doseženih točk pri interno ocenjenih delih maturitetnih izpitov z leti naraščali.
Alioness, če si Slovenec, te je lahko sram, da tako v nič daješ materni jezik! Pa še kako je pomembno, da obvlada vsak Slovenec slovenščino (in ne Slovenščino, Alioness)! NE MOREŠ BITI VRHUNSKI INŽENIR, ČE NISI V STANJU OBVLADATI MATERNEGA… ...prikaži več JEZIKA! Večina znanj, ki jih moraš obvladati kot "vrhunski inženir", je bistveno zahtevnejših! Tudi tuji jeziki! Kako pa bi obvladal tuji jezik, če svojega maternega jezika nisi v stanju obvladati?
No, so tut druge cvetke. Pred cca 20 leti mi je moja profesorca zanalašč dala malo ali nobene točke od teh 20ih (nisem šel nikoli preverjati, samo vem glede na končno oceno), pa sem na koncu vseeno dobro pisal. Na… ...prikaži več cesti, ko jo srečam, jo vedno hočem prijazno pozdravit, pa ko me vidi kar stran pogleda od jeze... To ti pač je kader, ki se zaposluje dandanes na srednjih - zafrustriran, nestrokoven, maščevalen in zajedljiv... Jedro spora je bilo to, da sem enkrat "klepetal pri njenm pouku"... No, vsaj za Ljubljano lahko rečem, da gredo večinoma samo najslabši učit...
... pa še svojih banan nimamo