Ukrep. Predvidoma 1. julija bo po manj kot letu in pol prenehala obstajati agencija za javno naročanje. Vlada bo zakon za ukinitev, ki je že od petka objavljen med vladnimi gradivi in ima vsega deset členov, najverjetneje potrjevala jutri. V državni zbor bo šel po nujnem postopku. Na agenciji, ki jo vodi Sašo Matas, smotrnosti ukinitve niso želeli komentirati in so nas za vsa vprašanja napotili kar na finančno ministrstvo.
Tam sodeč po pojasnilih k zakonu in kljub določenim opozorilom službe vlade za zakonodajo računajo, da bodo dosegli “izboljšanje sistema javnega naročanja z združevanjem prakse iz nekaterih večjih naročil”. Zakaj se naloge agencije ne selijo nazaj pod ministrstvo za pravosodje in javno upravo, kjer so bile prej, v zakonu ni obrazloženo.
Šoltes: Vse na splet
Predsednik računskega sodišča Igor Šoltes meni, da to, ali za državo javno naročanje izvaja javna agencija ali pa sektor znotraj enega ministrstva, niti ni tako odločilno. Da bi na področju javnih naročil čim bolj zmanjšali korupcijska tveganja in povečali gospodarnost, je pomembno, da so vsi postopki čim bolj javni, meni. “Javno bi bilo treba objaviti že namero, da se pripravlja javno naročilo, pa pogodbe, ko je naročilo oddano, in na koncu tudi, kakšna je dejanska plačana cena z vsemi aneksi,” razlaga. Slovenija bi tudi na področju javnih naročil po njegovem mnenju torej potrebovala neke vrste “supervizor javnih naročil”. Svetuje pa tudi poenostavitev postopkov, zmanjšanje vrste postopkov, čim večjo avtomatiziranost ter standardizacijo opreme in blaga za vse javne uporabnike. Na koncu pa je ključno tudi izobraževanje, poudarja. Med državami, kjer bi se lahko zgledovali, pa našteje Avstrijo in Dansko.
Ukinitve so bile selitve
Sicer pa je ukinitev omenjene agencije le ena v vrsti ukinitev različnih zavodov, uradov in agencij. Tovrstna “racionalizacija” je bila napovedana že v koalicijski pogodbi. Razlogi naj bi bili tudi finančni, a doslej velikih prihrankov ni. Ukinjeni urad za enake možnosti se je pred kakšnim mesecem le preselil na ministrstvo za delo na Kotnikovi ulici. Tamkajšnja služba za mednarodno sodelovanje, ki je prevzela zaposlene, pa se zdaj imenuje služba za enake možnosti in mednarodno sodelovanje.
Tudi na uradu za verske skupnosti, ki je še pred ukinitvijo sicer ostal brez direktorja, uslužbencev niso odpuščali, temveč so jih z Erjavčeve preselili na eno od treh lokacij šolskega superministrstva – na Masarikovo. Kmalu pa se bodo menda spet selili, in sicer na Maistrovo 10.
Birokratske podgane se selijo iz ene luknje v drugo. To je ravno tako kot, če zaropotaš po eni podganji luknji, se podgane panično iz nje poženejo v dir v drugo luknjo.