Evropska centralna banka (ECB) bo nadaljevanje izhodne strategije iz izrednih ukrepov denarne politike po ocenah člana Sveta ECB in predsednika nemške centralne banke Axla Webra opredelila šele v prvem četrtletju 2011, do takrat pa naj bi še naprej po ugodnih pogojih zagotavljala likvidnost bankam.
Weber je spregovoril za televizijsko postajo ameriške tiskovne agencije Bloomberg in izrazil prepričanje, da bi morala ECB do konca leta pomagati bankam v območju evra pri morebitnih težavah z likvidnostjo, v prvem trimesečju 2011 pa nato natančno opredeliti nadaljevanje strategije izhoda iz izrednih ukrepov denarne politike.
Pred izbruhom krize je ECB bančnemu sistemu likvidnost zagotavljala v okviru operacij refinanciranja s tedensko in trimesečno zapadlostjo, pri tem pa se je pribitek na ključno obrestno mero določal na podlagi povpraševanja bank po sredstvih. V času krize je ECB uvedla mesečne, šestmesečne in 12-mesečne operacije, poleg tega pa je obrestno mero fiksirala na ravni ključne, bankam pa je zagotavljala tudi neomejen obseg sredstev.
ECB je odtlej določene izredne ukrepe zagotavljanja likvidnosti že odpravila ali napovedala njihov umik. Tudi Weber se tako strinja, da bi bilo treba počasi odpraviti refinanciranja z daljšo ročnostjo, medtem ko bi po njegovem mnenju tedenske, mesečne in trimesečne operacije refinanciranja še naprej izvajali z neomejenim obsegom sredstev in po fiksni obrestni meri.
Weber meni, da bo ECB na septembrski seji najverjetneje zvišala napovedi za gospodarsko rast v letošnjem letu, a ta popravek ne bo tako velik kot v Nemčiji, ki je glavni motor gospodarskega okrevanja v območju evra. ECB je junija za letošnje leto sicer napovedala rast v intervalu od 0,7 do 1,3 odstotka, kar pomeni srednjo pričakovano rast pri enem odstotku.
Umik izrednih ukrepov ECB šele 2011
Član Sveta Evropske centralne banke (ECB) in predsednik nemške centralne banke Weber ocenjuje, da bo ECB še naprej po ugodnih pogojih zagotavljala likvidnost bankam.
