Policist, ki je minuli teden ukrepal na Vodnikovi ulici v Celju, kjer je skupina mladeničev razbijala parkirane avtomobile, se še vedno zdravi zaradi zloma gležnja. Dva izmed mladeničev pa poleg denarne kazni za kršenje javnega reda in miru čaka še ovadba. Vandalizem je opredeljen kot kršenje javnega reda in miru, za kar je predpisana kazen od dvesto pa do več kot štiristo evrov. V primeru poškodovanja tuje lastnine pa gre za kaznivo dejanje, za kar je zagroženih celo do pet let zapora.

Postal je del vsakdana
Uničevanje spomenikov, klopi, igral na otroških igriščih, dreves in parkov, telefonskih govorilnic, skrunitev grobov, razbijanje šip in uličnih svetilk, pisanje po zidovih, prevračanje smetnjakov in podobni primeri so postali nekako del našega našega vsakdana. Policija je lani obravnavala kar 158 prekrškov zaradi vandalizma. Nikakor pa to ne more biti nekaj, s čimer bi se lahko kar tako sprijaznili. Vandalizem poleg neposrednih posledic v okolju pušča tudi motnje v družbenih odnosih ter lahko vodi v brezbrižnost, strah in razkroj.

Vandalizem brez vzroka
"Obstajata dve vrsti teorij. Po prvi so mladi anemični, bodisi zato, ker so še nezaposleni in odvisni od staršev, bodisi zato, ker so iz nižjih slojev, recimo delavska mladina, in zato revnejši. Težje zadovoljujejo svoje potrebe in so pogosto frustrirani," vzroke za vandalizem razloži Gregor Tomc, profesor sociologije mladine na fakulteti za družbene vede. "Deviantnost je pogosto edini način, da zadovoljijo svoje potreb e. Vandalizem je v tem primeru oblika maščevanja." Po drugi vrsti teorij pa so mladi ljudje v posebni fazi razvoja. Zaradi hormonske in nevronske posebnosti so agresivnejši in impulzivnejši, kar jih vodi v deviantno vedenje.

Skrit za alkoholno omamo
Tomc vandalizem povezuje s skupino, saj se kršitelj takrat počuti varnejšega in močnejšega, "pogosto pa je povezan z alkoholom, ki blaži morebitne pomisleke o tem, kaj je spodobno in kaj ne". Danes najpogostejša oblika vandalizma, vsaj v urbanih središčih, pa je risanje grafitov. Za nekatere pa grafiti sploh niso vandalizem, ampak umetnost. Tako imamo danes z dovoljenjem pobarvane vlake slovenskih železnic, mestne avtobuse in nekatere podhode.