"Ocenjujem, da izvedba načrta finančnega prestrukturiranja ne bi omogočila kratkoročne, niti dolgoročne plačilne sposobnosti dolžnika," je prisilni upravitelj Andrej Marinc zapisal v ugovor, ki ga je že drugič vložil na celjsko okrožno sodišče. "Sodišču predlagam, da presodi o razlogih za prekinitev postopka prisilne poravnave in izda sklep o začetku stečajnega postopka," je še zapisal Marinc.
Mali delničarji nezadovoljni
Marinc je na sodišče prvi ugovor poslal že konec oktobra, 3. decembra pa je Alpos sodišču predložil spremenjen načrt finančnega prestrukturiranja. Kot vzrok, da vztraja pri ugovoru, Marinc navaja, da ključni dokument spremenjenega načrta (Pogodba o ravnanju upnikov v postopku prisilne poravnave Alpos d.d. in drugi dogovori) še vedno ni podpisan. "Brez tega dokumenta sanacija dolžnika ni mogoča, niti ni zagotovil, da se bodo projekcije, zapisane v njem, realizirale," pojasnjuje Marinc. Uprava Alposa je v novem načrtu predvidela reprogramiranje posojil bank, ki jim Alpos dolguje kar 130 milijonov evrov. "Skupni dolg naj bi znašal več kot 213 milijonov. Uprava sicer zagotavlja, da naj bi imeli strateškega partnerja v tujini, a ga za zdaj še niso razkrili. Kolikor mi je znano, pa se tudi mali delničarji, ki bi po tem načrtu izgubili vse, s tem ne strinjajo," je za Žurnal24 dejal Mirko Hirci, sindikalist Skei za Savinjsko. Alpos je namreč izdal sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala in hkrati povečanju za milijon evrov, ki naj bi ga dobili z izdajo 20 tisoč novih delnic. Te naj bi vplačale Slovenska industrija jekla (SIJ) in še pet bank. Če bodo na to pristale, naj bi bilo znano januarja.
