Posledice. “Glede na lansko leto pričakujemo, da bo ponudba počitniških del manjša do 50 odstotkov,” ob koncu poletne sezone pravi Sebastjan Česnik iz e-Študentskega servisa. Preverili smo namreč, kakšen učinek na ponudbo študentskih del je imela junijska uveljavitev zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF).
Oddana so takoj
Ponudba študentskega dela je bistveno manjša že od začetka recesije. “Prosta dela, ki so posebno zanimiva, se zdaj oddajo tako rekoč takoj ali pa v nekaj urah,” dodaja Česnik. Vnovični padec so zaznali z uveljavitvijo ZUJF, in sicer v ponudbi študentski del v javni upravi in podjetjih, kjer je bilo študentsko delo vezano na proračun. Večina delodajalcev sicer stroška višanja koncesijske dajatve ni prevalila na študente.
V prihodnjem obdobju pričakujejo občuten upad tudi zaradi zmanjševanja števila vpisanih na fakultete in srednje šole ter zaradi bolonjskega študija, ki zahteva navzočnost pri obveznostih. “Povsod, kjer se veliko posluje z gotovino, v gostinstvu, turizmu, na prireditvah, se bo vrnilo plačevanje na roko, saj se je z višjo obdavčitvijo študentskega dela povečal motiv za to,” je prepričan Česnik.
Plačilna nedisciplina
Mitja Urbanc, predsednik Študentske organizacije Slovenije, pravi, da podatkov o zmanjšanju ponudbe študentskega dela nimajo. Kar opažajo, je upad sredstev, a to iz naslova nižje koncesijske dajatve. “Prizadevali si bomo, da se socialni status študentov ne bo še poslabšal,” dodaja.
Česnik pa še pravi, da se je vsakokrat, ko so se nižali priznani stroški servisom, število koncesionarjev zmanjšalo. “Njihovo število je zdaj upadlo s 85 na 38. Večina agencij za začasna dela tudi z radikalnim odpuščanjem, ukinjanjem poslovalnic in krčenjem dodatne ponudbe ne bo preživela,” napoveduje Česnik.
