Občine so v iztekajoči se finančni perspektivi Evropske unije pobrale 1,1 milijarde evrov denarja oziroma slabih 40 odstotkov vseh sredstev, ki se bodo po zdaj sklenjenih pogodbah iz evropskega kupa denarja natekla v Slovenijo. Preostanek od slabih 3,4 milijarde evrov se je razdelil med razvojne agencije, javne zavode, podjetja in društva.
Največ je, po podatkih na spletni strani evropskih skladov, pobrala Mestna občina Ljubljana, in sicer skoraj 90 milijonov evrov, najmanj pa Občina Borovnica, 115 tisoč evrov. Osemnajstim občinam do zdaj iz perspektive, ki se izteče konec leta, samostojno ni uspelo iztisniti niti enega evra, nekatere od njih pa so bile vključene v skupne regijske projekte. Prav tako so nekatere občine, ki so kot prejemnice sredstev označene same, projekte vodile za več občin na svojem območju.
Majhni, a pobrali veliko
Sedem občin, ki jih je povezala Občina Mokronog - Trebelno, je na primer dobilo 12,4 milijona evrov evropskih sredstev za gradnjo optičnega omrežja. "V naši občini sta bili od 1.070 gospodinjstev kar 602 gospodinjstvi brez kakršnihkoli možnosti, da bi uporabljali internet. Zato smo bili mi najbolj dejavni in tečni ter si prizadevali, da bi dobili optično omrežje. Spremljali smo priprave razpisov in se organizirali. Ker smo vedeli, da bo moral biti projekt pripravljen vsaj medobčinsko, smo iskali somišljenike v sosednjih občinah," je pojasnil njihov župan Anton Maver.
Med uspešnejšimi so bili tudi v Občini Krško. Dolgoletni župan, zdaj pa poslanec SLS Franc Bogovič je poudaril, da pri črpanju evropskega denarja ni toliko pomembno to, kako velika je občina, kot to, kako operativna sta župan in občinska uprava: "Mi smo že zelo zgodaj, v letih 2002 in 2003, naštudirali operativne programe, videli, kje bodo v prihodnosti področja, kjer se bo dalo črpati sredstva, zaposlili mlade ljudi in se zelo intenzivno pripravili na finančno perspektivo 2007–2013." Ko se je ta začela, so že imeli gradbena dovoljenja in dokumentacijo za različne projekte.
Na četrtem mestu je Občina Slovenska Bistrica, ki je od Evrope dobila več kot 21 milijonov evrov. Njen župan je tudi predsednik Skupnosti občin Slovenije Ivan Žagar, ki je pojasnil, da so imele dostop do programa za razvoj regij vse občine in so denar skoraj v celoti počrpale, slabše pa jim je šlo pri črpanju kohezijskih sredstvih, kjer so postopki bolj zapleteni. Pri teh gre za večje okoljevarstvene projekte, kot so oskrba z vodo, čiščenje voda in ravnanje z odpadki. Ob namerah za združevanje občin in spremembah financiranja je Žagar opozoril, da bi lahko rezanje sredstev manjšim občinam ogrozilo tudi nadaljevanje črpanja evropskih sredstev, saj so vsi projekti odvisni tudi od lastnih sredstev, torej od občinskega denarja.
Združevali nekoč združene
Tudi v Novem mestu so prijavljali projekte za več občin. Med temi so gradnja kanalizacij in vodovoda ter centralne čistilne naprave. Povezali so tudi občine, ki so izstopile iz skupne mestne občine. "Vsi skupaj smo majhni," je poudaril župan Novega mesta Alojzij Muhič.
V Trzinu pa so se po besedah župana Toneta Peršaka priključili večjim projektom: "Smo relativno majhni, zlasti s področja kohezije pa je malo takih projektov, pri katerih bi lahko denar črpali samostojno."
primer - občina Lendava ima bolj urejeno infrastrukturo od občine M. sobota. pomeni je nekaj narobe z županom (