Ustavno sodišče je zakonodajalcu naložilo, da mora neskladje odpraviti v dveh letih. Ni pa ugotovilo neustavnosti osmih členov zakona o volitvah v DZ, ki jih je tudi izpodbijal državni svet.
Neustavni 4. člen zakona o določitvi volilnih enot določa, katere občine spadajo v posamezno volilno enoto ter katera območja obsegajo volilni okraji. Po mnenju ustavnih sodnikov je člen v nasprotju z ustavo, ker v njem določeni volilni okraji po 26 letih več ne ustrezajo merilom, ki jih določa zakon o volitvah v DZ. Ugotovilo je namreč, da se razlika med najmanjšimi in največjimi volilnimi okraji vse bolj povečuje, poleg tega pri volilnih okrajih ni upoštevano merilo o geografski zaokroženosti.
Državni svet je izpodbijal tudi 7., 42., 43., 44., 90., 91., 92. in 93. člen zakona o volitvah v DZ, a po mnenju ustavnih sodnikov nobeden od njih ni neustaven.
Pravosodna ministrica Andreja Katič je na tiskovni konferenci po seji vlade dejala, da na seji o tem niso razpravljali, saj so bili z odločitvijo seznanjeni šele po njej. Da pa je vlada spremljala celotno dogajanje in da bodo odločitev ustavnega sodišča preučili in ustrezno ukrepali.
"Strokovna in politična blamaža te države"
"Glasoval sem za 3. točko izreka – da je 4. člen Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v Državni zbor v neskladju z Ustavo. Vendar je zame ta izpodbijani člen protiustaven iz mnogo bolj preprostih in nedvoumnih razlogov kot pa so razlogi, v katere se je – da bi se izognila priznanju hude strokovne in politične blamaže te države – zapletla večina," je v ločenem mnenju zapisal ustavno sodnik Klemen Jaklič.
"Težava je v tem, da zaradi izpodbijanega 4. člena zakona, ki to dopušča, okraji po številu volivcev niso približno enako veliki, ampak so v praksi radikalno različni! Tako je imel na volitvah leta 2014 na primer največji okraj kar 3.73-krat več volivcev od najmanjšega. To pomeni, da glas volivca v najmanjšem okraju šteje 3.73-krat toliko kot glas volivca v največjem okraju. Drugače povedano, pri izbiri, kateri od med seboj tekmujočih kandidatov iz iste politične stranke bo osvojil konkretni mandat, za katerega se potegujejo, ima en volivec skoraj štiri glasove, medtem kot ima drugi le enega. To je eklatantna – in obenem šokantna – kršitev enakosti aktivne volilne pravice, ki v demokratičnih državah nima primere in se v nobeni tovrstni državi ne bi smela zgoditi, ali pa država, ki takšno kršitev uzakonja, ni demokratična," meni Jaklič in dodaja, da je "nedopustno in žal tudi sramotno", da se je "takšna eklatantna kršitev osnov demokracije oziroma volilne pravice kot temeljne človekove pravice /.../ v Sloveniji vlekla celo več kot dvajset let".
"Reševanja se je treba lotiti takoj"
Predsednik DS Alojz Kovšca je zadovoljen z odločitvijo, saj se je dokazalo, da volivci nimajo enakomernega vpliva na izvolitev svojih poslancev. Napovedal je, da bo državni svet aktivno sodeloval pri iskanju rešitev. Sam sicer kot najboljše vidi "tiste rešitve, kjer imajo volivci najbolj neposreden vpliv na to, kdo jih zastopa, in recimo preferenčni glas bi bil ena izmed takih boljših rešitev". "V tem primeru bi se izognili večnim poslancem in tistim, ki pridejo v DZ ne glede na to, da dobijo nesorazmerno manj glasov od tistih, ki ostanejo zunaj DZ, pa uživajo dosti večji ugled v javnosti," je dodal.
Kovšca je spomnil na dolgo prakso "neupoštevanja odločitev ustavnega sodišča". A pravnik Jurij Toplak v tem primeru meni, da bi si državni zbor težko privoščil, da tega ne bi odpravil v postavljenem roku. "Če pa v tem primeru DZ ne bi spremenil volilnega zakona, bi pa res državo spravil v neprijeten položaj in demokracija bi bila v nevarnosti," je dejal. Kot je spomnil, se v zadnjem letu pred volitvami volilna zakonodaja ne sme spreminjati, "tako da je res potrebno, da se poslanci tega lotijo takoj".
Toplak vidi več možnosti
"Ustavno sodišče je DZ prisilo k spremembam, je pa pustilo odprto vrata tudi za večje spremembe. DZ ima možnost ukiniti volilne okraje in uvesti preferenčni glas, lahko pa samo zmanjša te enormne razlike med največjimi in najmanjšimi okraji," je dejal.
Kot je pojasnil, se v svetu tolerirajo razlike do 10 ali 20 odstotkov, v velikosti volilnih območij v Sloveniji pa je ta razlika 1 proti 3,7. "Pričakujem, da bo DZ ne samo odpravil te ekstremne razlike, ampak poskušal res doseči ali čim večjo enakost med okraji ali pa bo okraje ukinil in uvedel preferenčni glas. Mislim, da sta to dve najbolj verjetni možnosti," je ocenil. Njemu samemu je bližja rešitev s preferenčnim glasom, "ker omogoča volivcem tudi izbiro med kandidati znotraj stranke".
Toplak je poudaril, da danes razglašena odločitev ustavnega sodišča ne pomeni, da so dosedanji poslanci protiustavno izvoljeni, saj bo odločitev veljala za naprej, ne pa za nazaj.
Kaj se spet sprenevedamo? Levičarji so iz Slovenije naredili razbojniško jamo. In kaj zdaj? Ustavnega sodišča spet ne bodo upoštevali, ker so levi razbojniki nad Ustavnim sodiščem. Celo Han, ki sem ga imel za pametnega si je upal privoščiti dvom… ...prikaži več v US ko je rekel, da to nič ne pomeni če je rezultat 5:4. Kaj to njega briga, večina je odločila in koga lahko briga kakšen rezultat je to?? Norce smo izvolili zdaj pa imamo to kar imamo! Kaj bolj pametnega si ne zaslužimo.
Popovič je župan 2018, basta.
Kje hudiča pa je bilo Ustavno sodišče DVAJSET LET, da tega nihče ni opazil (ali ni hotel opaziti)? Čedalje bolj se mi zdi, da naše zakone pišejo ljudje, ki za to niso sposobni.