Zgodba naše bralke se je začela povsem običajno. Njena hčerka je opravila zdravniški pregled za kandidata za voznika in bila ocenjena kot telesno in duševno sposobna za vožnjo. Nato je vozniški izpit zaradi osebnih razlogov za nekaj časa odložila.
Ko se je po treh letih znova lotila pridobivanja vozniškega dovoljenja, je sledilo neprijetno presenečenje: zdravniško spričevalo ni bilo več veljavno. Za nadaljevanje postopka je morala ponovno na zdravniški pregled in zanj plačati približno 80 evrov. To pa je našo bralko, starejšo gospo, pošteno zmotilo.
Če bi hčerka vmes opravila vozniški izpit, ji zaradi samega poteka treh let ne bi bilo treba ponovno dokazovati zdravstvene sposobnosti. Zakaj je torej morala ponovno plačati pregled samo zato, ker je izpit opravila nekaj časa pozneje?
Spričevalo velja tri leta
Zakon o voznikih določa, da zdravniško spričevalo o opravljenem zdravstvenem pregledu kandidata za voznika velja tri leta. To v odgovoru za Žurnal24 potrjujeta tako Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko kot Ministrstvo za zdravje.
Na ministrstvu za infrastrukturo so nam na vprašanje, zakaj velja prav tri leta, odgovorili precej kratko: "Zdravniško spričevalo velja tri leta na podlagi sedmega odstavka 88. člena Zakona o voznikih."
Za strokovna pojasnila glede podlage za določitev tega obdobja pa so nas napotili na Ministrstvo za zdravje.
Tam so pojasnili, da je časovna omejitev z zdravstvenega vidika povezana z možnostjo, da se zdravstveno stanje posameznika spremeni.
"V tem obdobju lahko nastanejo bolezni ali druge zdravstvene okoliščine, ki vplivajo na telesno in duševno zmožnost posameznika za varno upravljanje motornega vozila," so zapisali.
To je razumljiv argument. Zdravstveno stanje se lahko spremeni.
Toda prav tu nastane vprašanje, ki ga odpira primer naše bralke.
Če se lahko zdravje spremeni, zakaj potem ne preverjajo vseh?
Ministrstvo za zdravje poudarja, da ponovni pregled po poteku treh let ni namenjen temu, da bi ugotavljali, ali je bila prejšnja ocena napačna.
Namen je ugotoviti aktualno zdravstveno zmožnost kandidata.
Toda po drugi strani ministrstvo priznava, da potek treh let sam po sebi ne pomeni, da je kandidat postal zdravstveno nezmožen za vožnjo.
"Potek triletnega obdobja sam po sebi ne pomeni, da je kandidat postal zdravstveno nezmožen za vožnjo, temveč da je potekla zakonsko določena veljavnost predhodne zdravstvene ocene," so pojasnili.
Hčerka naše bralke se namreč ni čez noč spremenila iz zdravstveno sposobne v zdravstveno nesposobno osebo. Spremenila se je le administrativna veljavnost dokumenta.
Zato se postavlja vprašanje, ali je takšna ureditev sorazmerna.
Kandidat 80 evrov, voznik pa ne?
Še bolj nenavadna je primerjava z osebo, ki je vozniško dovoljenje že pridobila.
Ko nekdo opravi vozniški izpit, se zdravstvena zmožnost ne preverja avtomatično zgolj zato, ker so minila tri leta. Zdravniški pregled je potreben v primerih, ki jih določajo predpisi – na primer ob določenih postopkih podaljšanja vozniškega dovoljenja ali kadar obstajajo razlogi za kontrolni zdravstveni pregled.
Tako lahko nastane precej nenavadna situacija.
Kandidat za voznika opravi zdravniški pregled, vendar nato izpit odloži. Če po treh letih nadaljuje postopek, mora predložiti novo zdravniško spričevalo in ponovno opraviti pregled.
Če pa bi isti kandidat pravočasno opravil vozniški izpit, mu zgolj zaradi tega, ker so od prvega pregleda minila tri leta, novega pregleda ne bi bilo treba opraviti.
Z vidika naše bralke je vprašanje zato preprosto:
Kaj se je v zdravstvenem smislu spremenilo?
Če je bila hčerka ob prvem pregledu zdravstveno sposobna za vožnjo, bi bila lahko ob enakem zdravstvenem stanju sposobna tudi čez tri leta. Če pa je argument, da se zdravstveno stanje lahko spremeni, potem se lahko spremeni tudi zdravstveno stanje človeka, ki je vozniški izpit že opravil.
Razlika je torej predvsem v statusu posameznika – kandidat ali že imetnik vozniškega dovoljenja.
Zakaj prav tri leta?
Na tem mestu smo ministrstvi vprašali tudi bolj konkretno: na kakšni strokovni podlagi je določeno prav triletno obdobje? Ali obstajajo raziskave, analize ali drugi strokovni podatki, ki dokazujejo, da je tri leta primeren rok?
Ministrstvo za zdravje je pojasnilo, da je z zdravstvenega vidika omejitev povezana z možnostjo sprememb zdravstvenega stanja, pri čemer so pomembni različni dejavniki, med drugim starost, obstoječe bolezni in druge individualne okoliščine.
Toda odgovor je pomemben tudi zaradi nečesa, česar v njem ni.
Ministrstvo ni navedlo konkretne raziskave ali analize, iz katere bi izhajalo, zakaj je prag postavljen ravno pri treh letih.
Pravilnik o zdravstvenih pogojih voznikov določa zdravstvene pogoje ter vrste in obseg pregledov, ne določa pa splošne triletne veljavnosti zdravniškega spričevala. Ta je določena neposredno v Zakonu o voznikih.
Zato smo pristojno ministrstvo vprašali, ali obstajajo konkretne strokovne podlage za prav triletni rok.
Odgovor je bil, da je za pojasnila o strokovni podlagi pristojno Ministrstvo za zdravje.
Ministrstvo za zdravje pa triletno obdobje utemeljuje predvsem s splošnim dejstvom, da se zdravstveno stanje lahko spreminja.
Bi lahko bilo drugače?
Morda.
Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko je v odgovoru zapisalo, da "načeloma podpira razmislek o ureditvi, po kateri bi bila veljavnost zdravniškega spričevala bolj povezana z dejanskimi zdravstvenimi spremembami posameznika".
Toda takšna sprememba bi morala temeljiti na strokovni utemeljitvi Ministrstva za zdravje.
Ministrstvo za zdravje pa poudarja, da je treba pri morebitnih spremembah najti ravnotežje med varnostjo cestnega prometa in sorazmernostjo obveznosti kandidatov.
To je pomembno priznanje: tudi država sama dopušča razmislek, ali je sedanja ureditev najbolj smiselna.
Država niti ne ve, koliko ljudi zaradi tega ponovno plačuje
Zanimalo nas je še, kako velik je dejansko problem.
Koliko kandidatov v Sloveniji opravi zdravniški pregled, nato pa v treh letih ne konča postopka pridobivanja vozniškega dovoljenja in mora zaradi poteka veljavnosti ponovno plačati pregled?
Odgovor je zgovoren.
Niti Ministrstvo za infrastrukturo niti Ministrstvo za zdravje s takšno statistiko ne razpolagata.
Ministrstvo za zdravje je pojasnilo, da ne vodi posebne evidence o številu kandidatov, ki morajo pregled ponovno opraviti izključno zaradi poteka triletne veljavnosti zdravniškega spričevala.
Torej država predpisuje obveznost, zaradi katere posameznik ponovno plača pregled, vendar nima podatka, koliko ljudi je zaradi tega vsako leto prizadetih.
In nazadnje: kdo je tukaj dejansko zaščiten?
Nihče ne oporeka temu, da mora biti človek, ki vozi avtomobil, zdravstveno sposoben za varno vožnjo. Prav tako je razumljivo, da se zdravstveno stanje ljudi spreminja.
Toda primer naše bralke odpira drugačno vprašanje.
Ali je smiselno zahtevati nov pregled zgolj zato, ker je od prvega pregleda minilo nekaj več kot tri leta, če pa bi ista oseba, če bi vozniški izpit opravila pravočasno, lahko z vozniškim dovoljenjem vozila brez novega pregleda?
Če je odgovor, da gre za varnost, se postavi vprašanje, zakaj je varnostni mehanizem vezan na status kandidata in ne na dejansko zdravstveno stanje.
Če je odgovor, da se zdravstveno stanje lahko spremeni, se postavi vprašanje, zakaj je triletni rok enak za vse in zakaj ni bolj povezan z individualnim tveganjem.
In če je odgovor preprosto: "Tako določa zakon", potem ostane še najbolj neprijetno vprašanje – ali je zakon napisan smiselno?
Za našo bralko je odgovor zelo konkreten: njena hčerka je morala zaradi tega pravila ponovno opraviti pregled in plačati približno 80 evrov.
