V družbi Romunije, Čila in Mehike

Onaran: Tipična kapitalistična dilema

Slovenija se sooča s tipično kapitalistično dilemo: zavarovati upnike ali velike banke, je v precej dolgem prispevku zapisal Onaran. Članek izpostavlja oceno investicijske banke Keefe Bruyette & Woods (KBW), da v slovenskem bančnem sektorju zeva okoli 7,5 milijarde evrov vredna luknja. "To je veliko za 35 milijard evrov vredno gospodarstvo: reševanje bank bi državni dolg potisnilo nad 70 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP)," piše Onaran.

Ruparel: Pomoč zelo verjetna

Tudi po uspešni izdaji dolžniških papirjev pred dvema tednoma bo država morda potrebovala pomoč EU, lastniki bančnih obveznic pa bodo lahko prisiljeni sprejeti izgube, navaja vodja londonskega inštituta Open Europe Raoul Ruparel. "Ni nemogoče, a ni zelo verjetno, da bo Slovenija prestrukturiranje bank lahko izvedla brez kakršnega koli evropskega denarja. In ko bo zaprosila za sredstva, bodo pogoji najverjetneje vključevali sodelovanje upnikov, še posebej ker so banke največja težava," navaja Ruparel.

Lemco: Znižanje pričakovano

Bloomberg je prispevek objavil po petkovem znižanju bonitetne ocene Slovenije s strani bonitetne hiše Moody's. Po oceni analitika Jonathana Lemca iz Vanguard Group znižanje ni bilo presenečenje. "Slovenija ima resne težave in trg ni slep za to," je poudaril. "Vsi so pričakovali znižanje. Njihov bančni sektor nujno potrebuje podporo, čeprav politiki še naprej vztrajajo, da ne potrebujejo nikakršne pomoči," je še dodal Lemco.

Ocena: osem milijard pomoči

Ekonomist pri Bank of America Merrill Lynch Mai Doan ocenjuje, da bi Slovenija od EU potrebovala okoli osem milijard evrov pomoči. Financirati mora namreč tako prestrukturiranje bank kot tudi proračunski primanjkljaj. Doan poudarja, da se bo slovenska vlada izogibala evropski pomoči, dokler je v to ne prisilijo trgi, a da bi vlagatelji želeli imeti varnostno mrežo s strani EU, da bi se lahko bolj sigurno odločali za vlaganje v prestrukturiranje slovenskega bančnega sistema.

Onaran ob tem izpostavlja, da je zahtevana donosnost slovenske 10-letne dolarske obveznice presegla donosnost obveznic Romunije, Čila ali Mehike. Obresti na slovensko evrsko obveznico z zapadlostjo leta 2018 je pri 4,46 odstotka, v primerjavi z 4,34 odstotka za primerljivo portugalsko obveznico. Portugalska bonitetna ocena je sicer dve stopnji pod oceno Slovenije.

Evropske bankirje za periferijo ne briga

Profesor ekonomije na London School of Economics Paul De Grauwe ob tem opozarja, da so veliki evropski bankirji že zapustili države z obrobja območja z evrom, zato francoskim in nemškim politikom ni več do zaščite upnikov bank. "Nemčija sedaj pravi, da davkoplačevalci ne bi smeli nositi stroškov bančnega prestrukturiranja, a to v resnici pomeni, da jih ne bi smeli nositi nemški davkoplačevalci. Potem ko so se nemški bankirji umaknili, so stroški ostali Slovencem in Ciprčanom," je poudaril.

Ash: Lažje bo, kot na Cipru

Slovenski davkoplačevalci jo bodo morda v primerjavi s ciprskimi odnesli bolje, ker je slovenski bančni sektor manjši, sicer dodaja ekonomist Standard Bank Group Timothy Ash. A vlada mora delovati hitro, oblikovati natančne načrte prestrukturiranja in zapečatiti dogovor z EU, da bodo stroški ostali pod nadzorom.

"Vse je mogoče nadzorovati, dokler se ne pojavi beg denarja iz bank," je poudaril Ash. "Dlje kot se s tem odlaša, večja je možnost, da do takšnega bega pride. Hitro se morajo zresniti. Če bodo predolgo čakali, bodo pečeni," še pravi Ash.