Kot so zapisali na agenciji za okolje (Arso), je prebivalce ponoči 14. aprila 1895 zajela panika in so v naglici zapuščali svoja stanovanja. Zbirali so se na odprtem, kjer so v grozi preživljali še številne popotresne sunke.
![Ljubljana potres | Avtor: dLlib](/media/img/67/6c/67cd1681c6a824414986.jpeg)
Zelo hude poškodbe je utrpela deželna bolnišnica, pa tudi številne cerkve, šole, muzeji in ostale javne zgradbe, so zapisali na agenciji.
Žarišče je bilo v bližini Vodic
Mestne oblasti so se takoj lotile dveh projektov, in sicer izgradnje zasilnih bivališč za prebivalce ter ocene škode in obnove mesta.
Pomoč prizadetim je prihajala s celotne Avstro-Ogrske, denar za obnovo pa so poslale tudi številne tuje države.
Vojska je gradila barake, postavljala šotore, za začasne domove pa so uporabljali celo zeljarske sode.
![Ljubljana potres | Avtor: dLlib](/media/img/81/17/8623a25c0935edfc7a93.jpeg)
Po dosedanjih raziskavah je bilo žarišče potresa severno od Ljubljane, v bližini Vodic.
Zaradi njegove moči pa magnitudo ocenjujejo na 6,1 po evropski potresni lestvici.
Večje poškodbe zgradb so se zgodile v celotni ljubljanski kotlini, manjše pa so zabeležili tudi do več kot 50 kilometrov od nadžarišča.
Kot so zapisali na Arsu, so potres čutili tudi v Splitu, Firencah, na Dunaju in v Švici.
![Ljubljana potres | Avtor: dLlib](/media/img/75/f8/dc7c37a28fc3df70d11a.jpeg)
Za obnovo daroval tudi Franc Jožef
Razdejanje, ki ga je povzročil potres, je močan vtis naredilo tudi na takratnega cesarja Franca Jožefa, ki se je v Ljubljani ustavil 7. maja.
Za čimprejšnjo obnovitev mesta pa je daroval tudi zajetno vsoto denarja.
Arso bo 120. obletnico ljubljanskega potresa obeležil s predstavitvijo zgodovinskih dejstev rušilnega potresa.
Ob tem bo agencija predstavila tudi oceno potresne nevarnosti in ogroženosti Slovenije.