Turizem. "Gospodarska kriza ima vsaj eno pozitivno posledico – kar nekaj družin se raje kot za hotele s tremi zvezdicami ali več odloča za mladinske hotele. Ko so ugotovili, da je tovrstna nastanitev predvsem mladim družinam bistveno prijaznejša, so ostali zvesti obiskovalci," razlaga Igor Jurišič iz Popotniškega združenja Slovenije. Gostje v mladinskih hotelih so večinoma mladi popotniki, a se, kot poudarja Jurišič, najdejo tudi taki, ki imajo člansko izkaznico, staro kar pol stoletja.
Sogovornik med slovenskimi mladinskimi hoteli izpostavlja hostel Radovljica v renesančnem dvorcu iz leta 1634 in hostel Punkl na Ravnah na Koroškem, ki je zgrajen izključno iz lesa ter ustreza nizkoenergetski gradnji ob upoštevanju naravnih in bioklimatskih danosti okolice. Omeni tudi, da se bo marca odprl novi hostel v prostorih nekdanje banke na Čopovi ulici v Ljubljani – Trezor, ki bo imel sobe opremljene na temo denarnih valut.
Stik z lokalnim prebivalstvom
"Bivanje v hostlih se od drugih nastanitev razlikuje predvsem po tem, da je poudarjen družabni vidik; imajo skupna ležišča, kuhinjo in druge prostore," meni Tom Ločniškar, vodja Mladinskega hotela Pliskovica. "Pri nas sledimo izvorni ideji, da je hostel – gre za 400 let staro zaščiteno kraško kmetijo – na podeželju, kjer je poudarek na stiku z lokalnim prebivalstvom in spoznavanju tradicije," nadaljuje. Starostna struktura njihovih gostov je od 20 do 40 let. Zanje organizirajo tudi številne delavnice, od kamnoseške do pletenja košev, ter degustacije po bližnjih kmetijah. Cena nočitve na osebo za večposteljno sobo znaša 16 evrov.
"Odpre ga lahko vsak"
"Že vrsto let opozarjamo, da je področje mladinskih hotelov v Sloveniji zakonsko povsem neurejeno. Tako se dogaja, da vsak, ki ima pet minut časa in proste zmogljivosti, lahko odpre hostel, saj nadzora ni," je kritičen Rajmond Humar, lastnik mladinskega hotela Val v Piranu. "Smo najstarejši družinski hostel v Sloveniji, odprli smo ga pred skoraj 13 leti," dodaja Humar, ki za nočitev z zajtrkom zaračuna od 22 evrov.