Do tega naj bi prišli v petih letih, pravi Darko Horvat predsednik uprave Bosqar skupine, ki je lani kupila 51 odstotni delež v Panviti, enem naših večjih živilskih podjetij. A to ne pomeni le pri pridelavi hrane, skupina želi primat tudi pri distribuciji in prodaji. »Gre za sektor, ki je izjemno primeren za nadaljnja vlaganja, še posebej glede na konsolidacijske priložnosti v regiji, saj so trgi v prehrambeni industriji razdrobljeni,« dodaja Horvat.
In potencialne tarče? »Izogibamo se agresivnim praksam prevzemov, ki so pogosto vidne v tej industriji. Ko gre za izbiro partnerjev, imamo zelo dosledno politiko – ne vstopamo v partnerstva z ljudmi, ki ne delijo naših vrednot in ambicij. To je, v neki meri, tudi skrivnost našega uspeha - glede na podatke z zagrebške borze s konca januarja, se je vrednost delnice Bosqarja v zadnjih petih letih povečala za več kot 560 odstotkov,« se direktnemu odgovoru izmika Horvat.
Denar pokojnincev
Kapital za nadaljnjo širitev naj bi Bosqar zagotovil na že preverjene načine. Tudi denar za prevzem Panvite, okrog 50 milijonov evrov, so zbrali z javno ponudbo delnic sklada, ki so jih kupovali tudi vlagatelji iz Slovenije. »Nove delnice so vpisali pomembni slovenski vlagatelji, kot so NLB skladi in skupina Prva, ki so na ta način vstopili v lastniško strukturo, kar je odraz zaupanja in ugleda, ki smo ga zgradili v Sloveniji, kjer poslujemo od leta 2017,« pravi Horvat. NLB in Prva naj bi v Bosqar vložila tri milijone evrov, hrvaški pokojninski skladi pa v tem primeru 17 milijonov.
Vsi bi boljšo hrano, a ta stane
Slovenski strateški načrt za kmetijstvo do leta 2027 daje poseben poudarek proizvodnji hrane z višjo dodano vrednostjo. Veliko vprašanje pa je ali so potrošniki pripravljeni plačati več za kakovostnejšo hrano. »Vsem je jasno, da so potrebna velika vlaganja in da kmetovalci potrebujejo pomoč, da sprejmejo trajnostne prakse in naredijo napredek pri proizvodnji hrane z višjo dodano vrednostjo. Na to vpliva več dejavnikov, od finančne podpore regulatorjev do pripravljenosti same prehrambene industrije v Sloveniji. To je bila tudi tema nedavnega Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) v Davosu, kjer je bil eden od zaključkov, da raziskave kažejo, da potrošniki želijo in raje kupujejo trajnostne izdelke, vendar pogosto niso pripravljeni plačati več za njih. To je zagotovo izziv,« razmišlja Horvat.
Po njegovem mnenju je pri dvigu samoskrbe ključno tudi to, da ima Slovenija močnega igralca na tem področju, torej veliko podjetje ali celo platformo, v katero se lahko integrirajo manjša podjetja. »Rabimo močnega igralca, ki bo prispeval k prehrambeni varnosti države in to je naš cilj.« dodaja.
Denar je, a kako je porabljen?
V zadnjem, petletnem strateškem obdobju do leta 2027 naj bi EU in Slovenija v subvencioniranje kmetijstva vložila 1,8 milijarde evrov. Je to premalo ali preveč? »Na to je težko odgovoriti, saj je odvisno od tega, kaj in kako se bo podprlo s temi subvencijami. Zagotovo je problematično, da podjetja iz primarnega sektorja lahko dobijo le 800.000 evrov v obdobju petih let. Če želimo večjo samooskrbo, zlasti pri sadju in zelenjavi, moramo proizvodnjo preseliti v rastlinjake, en hektar rastlinjaka pa stane med 1,5 in 4 milijone evrov, odvisno od kulture, ki jo želimo gojiti. Če je omejitev subvencije 800.000 evrov v petih letih na podjetje, potem verjetno ne bo zgrajenih veliko rastlinjakov. Torej menimo, da je pomembno, kaj in kako se bo podprlo s temi subvencijami – ne pa le znesek sredstev,« pravi Horvat. In kje vidi slovensko kmetijstvo čez deset let? »Upamo, da nam bo državna strategija omogočila, da enakovredno tekmujemo z mednarodnimi korporacijami, ki imajo podporo politike v svojih državah. Če bo ta del zagotovljen, sem prepričan, da bomo mi opravili svoj del naloge. Verjamemo, da bo Panvita, kot tudi novi prevzemi in partnerji naše food skupine, ki jih bomo gradili na znanju in uspešnosti Panvite, prispevala k postavitvi temeljev za močno in zdravo slovensko kmetijstvo v prihodnjih desetih letih.«
dezurni@styria-media.si
