Gre za molekule ogljika v obliki nogometnih žog, po arhitektu Buckminster Fullerju poimenovanih Buckyjeve žoge. Znanstveniki so do zdaj le domnevali, da te molekule plavajo po vesolju, a do zdaj niso mogli dokazati njihovega obstoja. Odkrili so jih naključno s pomočjo infrardeče svetlobe.
"Odkrili smo do zdaj največje znane molekule v vesolju. Še posebej smo vznemirjeni, ker imajo unikatne lastnosti, zaradi česar so pomemben dejavnik v kemičnih in fizikalnih procesih v vesolju," je dejal Jan Cami z univerze Western Ontario.
Buckyjeve žoge so sestavljene iz 60 ogljikovih atomov, ki so organizirani v tridimenzionalne sferične strukture. Njihovi izmenični vzorci pet- in šestkotnikov so podobni običajni nogometni žogi. Prvič je znanstvenikom uspelo odkriti tudi sorodnika Buckyjevih žog s formulo C70. Ti so bolj podobni žogi za ragbi in so sestavljeni iz 70 ogljikovih atomov.
Obstoj žog je sicer že leta 1970 predvidel japonski znanstvenik Eidži Osava, a so jih šele leta 1985 opazili v laboratoriju. Od takrat so jih našli tudi na Zemlji, in sicer v sajah iz sveč, plasteh kamnin in ostankih meteoritov.