Dogovor glede dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem, ki so ga dosegli v petek v tretjem krogu pogajanj v Celovcu, po mnenju SDS ni v skladu z odločitvami avstrijskega ustavnega sodišča.
Je pa ta rešitev "dobra, če jo bo sprejela slovenska manjšina", so v sporočilu za javnost zapisali v SDS.
Ta kompromis po njegovem mnenju poskuša ustreči tistim na Koroškem, ki ustvarjajo manjšini neprijazno ozračje in posledično raznarodovanje.Po njegovem kompromis predvideva manj kot tretjino tega, kar določa Avstrijska državna pogodba.
V skladu z dogovorom, ki so ga v petek v Celovcu dosegli predstavniki avstrijske vlade, dežele Koroška in slovenskih manjšinskih organizacij, naj bi dvojezične krajevne table postavili v krajih s 17,5 odstotka slovenskega prebivalstva. Osnova naj bi bili podatki popisa prebivalstva iz leta 2001, kar naj bi pomenilo 150 do 160 dvojezično označenih krajev.
"Slovenci bi morali pristati na slabo tretjino"
Vajgl je spomnil, da razsodba avstrijskega ustavnega sodišča na osnovi določb Avstrijske državne pogodbe (ADP) vztraja pri desetih odstotkih manjšinskega prebivalstva. To pomeni, da bi morali Slovenci glede na kompromis namesto približno 400 dvojezičnih tabel pristati na manj kot eno tretjino tega, kar predvideva ADP.
Vajgl je v današnjem sporočilu za javnost še zapisal, da se strinja s strokovnjakom za ustavno pravo v Avstriji Heinzom Meyerjem, da osnutek dogovora predstavnikov avstrijske zvezne vlade, deželne vlade Koroške in predstavnikov treh slovenskih manjšinskih organizacij predstavlja poskus zaobiti pravo in se izogniti razsodbam avstrijskega ustavnega sodišča.
Poseben problem ponujene rešitve vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov je po mnenju Vajgla dejstvo, da jo hoče avstrijska vlada uresničiti s t.i. ustavnim zakonom, ki naj bi za vselej onemogočil sklicevanje na ADP in odločbe ustavnega sodišča. "Prav to pa je bila vrsto let edina učinkovita pot, po kateri so koroški Slovenci uveljavljali svoje pravice," poudarja evropski poslanec.
Kritičen do MZZ
Evropski poslanec je tudi kritičen do izjav podpore dogovoru s strani govorcev slovenskega zunanjega ministrstva in vladnega urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, češ da so bile prehitre, površne in samo navidez konstruktivne. Po njegovem mnenju bi namreč morali v Ljubljani počakati na dokončna stališča manjšinskih organizacij do izpogajanega kompromisa.
"Prav je, da slovenska stran sprejema pobude za reševanje odprtih manjšinskih vprašanj, vendar mora ob tem ostati na trdnih tleh jamstev, ki jih manjšini nudi neuresničeni 7. člen ADP in vrsta jasnih odločb avstrijskega ustavnega sodišča," je v sporočilu še poudaril Vajgl.
Treba bo izpogajati pravičnejšo rešitev
Kot je dodal, morajo o "bližnjicah pri politiki sporazumevanja med večino in manjšino na Koroškem" suvereno in skupaj odločati Koroški Slovenci sami. "Če ena izmed manjšinskih organizacij sporazum zavrača, to pomeni, da se bo treba pogajati o bolj sprejemljivi in pravičnejši rešitvi," je poudaril Vajgl.
