V burnih časih, ko čedalje dražja energija obremenjuje tako gospodarstvo kot prebivalstvo, so se vaščani bavarske vasi Wittesheim v Nemčiji odločili za nenavaden, a nadvse koristen projekt, ki utegne napovedati revolucijo v pridobivanju energije. Postavili so lastno vetrno elektrarno.
"Že pred leti sem postal pozoren na grič v bližini naše vasi, kjer zdaj stoji elektrarna. Večkrat sem opravil meritve hitrosti vetra in nazadnje sklenil, da je lega ugodna za postavitev vetrne elektrarne," razlaga zgodbo o nastanku vaške elektrarne Hans Glaß, njen idejni oče in zdajšnji poslovodja. V časih negotove in drage preskrbe z energijo ni imel nobenih težav pri prepričevanju vaščanov za projekt. Od 230 prebivalcev vasi se je za njegovo idejo ogrelo 50 prebivalcev. Zbrali so 100.000 evrov, pri banki najeli kredit v višini 900.000 evrov in gradnja elektrarne se je začela.
Desetino porabijo, preostalo prodajo
"Na prvi pogled tvegan projekt je rentabilen," pravi Glaß. 133 metrov visoka vetrnica
prizvede za 20 evrov elektrike na uro, v nevihtnih nočeh celo za več tisoč evrov. Drugače
povedano: betonsko-jekleni kolos z zmogljivosto 2,5 megavata proizvede desetkrat več elektrike, kot
je potrebujejo vaščani, zato lahko ti presežke prodajo in brez težav odplačujejo kredit.
Primer wittesheimske elektrarne v podjetni Nemčiji ni osamljen. Prebivalci Hansestadta so na primer postavili lastno hidroelektrarno. Takšni projekti so večinoma donosni, zato lahko upravičeno pričakujemo, da bo energetska samooskrba državljanov v prihodnje postala prej pravilo kot soliranje nekih zanesenjakov.