V nadaljevanju preberite:
- Zelena oznaka pri e-podpisu ne pomeni nujno, da je dokument podpisala prava oseba.
- Zato je smiselno vedno preveriti, kdo je podpisnik, ne samo ali je podpis “veljaven”.
- Pri tem pomagajo kvalificirani e-podpisi, ki jih ponuja tudi Rekono.
Večina uporabnikov pri preverjanju elektronsko podpisanih dokumentov pogleda le, ali je ob podpisu prikazana zelena oznaka. A to še ne pomeni, da je dokument podpisala oseba, za katero se predstavlja podpisnik.
Na to opozarjajo pri podjetju Rekono, enem od ponudnikov kvalificiranih storitev zaupanja v Sloveniji. Kot je povedal direktor Miha Poberaj, številni uporabniki zmotno menijo, da programska oprema preveri tudi identiteto podpisnika, v resnici pa pogosto preveri le tehnično veljavnost podpisa. Pri pogodbah, soglasjih ali računih zato ni dovolj preveriti zgolj, ali je podpis označen kot veljaven.
Strokovnjaki medtem opozarjajo, da se tveganja v digitalnem okolju še povečujejo. Marjan Antončič, svetovalec za področje elektronskega poslovanja in informacijske varnosti v podjetju OSI d.o.o. ter predsednik Slovenskega združenja za e-identifikacijo in e-storitve zaupanja, trdi, da z razvojem digitalnih storitev naraščajo tudi tveganja zlorab identitete. Pri tem dodatne izzive prinaša tudi razvoj umetne inteligence, ki omogoča ustvarjanje vse bolj prepričljivih lažnih dokumentov, fotografij in celo digitalnih identitet.
Ena ključnih storitev, ki jo zagotavlja Rekono, je preverjanje digitalnih podpisov. Številni uporabniki se namreč za preverjanje e-podpisov še vedno zanašajo na Acrobat Reader, ki pa "dejansko preverja samo, ali je bil podpis oziroma žig veljaven v času podpisa, ne preveri pa, ali je dokument podpisala prava fizična oseba oziroma kdo je dejanski podpisnik".
Po njegovih besedah se uporabniki pogosto ne zavedajo, da lahko prejmejo dokument, ki je tehnično pravilno podpisan, pri tem pa ne preverijo, kdo ga je dejansko podpisal. Prav zato je pri pomembnih pogodbah, soglasjih in drugih dokumentih priporočljivo preveriti identiteto podpisnika, ne zgolj veljavnosti podpisa.
Brezplačna storitev Rekona tako omogoča, da uporabnik naloži dokument in preveri, kdo ga je podpisal, kakšna je veriga izdajateljev in ali je podpis veljaven. Svojim uporabnikom prav tako omogočajo kvalificirano podpisovanje dokumentov.
Poleg preverjanja podpisov Rekono uporabnikom omogoča tudi pošiljanje dokumentov drugim osebam v elektronski podpis prek storitve Subskribo. Sistem nato sam poskrbi za celoten postopek podpisovanja in vrne podpisan dokument.
Rekono je sicer eden od ponudnikov kvalificiranih storitev zaupanja, uvrščenih na evropski seznam zaupanja (EU Trust List). To pomeni, da so njihove storitve priznane znotraj Evropske unije, priznavajo pa jih tudi nekatere države, ki se Evropski uniji pridružujejo. Z Rekono potrdili je tako mogoče izvajati identifikacijo in e-podpisovanje tudi zunaj Slovenije.
"Podpiramo najvišji nivo zaupanja v sredstva elektronske identifikacije. Če se z našim sredstvom identificirate, je to primerljivo s tem, kot da bi se osebno zglasili v banki," je povedal Poberaj.
Ker se vse več storitev seli na splet, Evropska unija pripravlja tudi uvedbo evropske digitalne denarnice (EU Wallet). Ta naj bi uporabnikom omogočala varno elektronsko identifikacijo, dokazovanje različnih osebnih podatkov in e-podpisovanje dokumentov prek mobilnega telefona. Po ocenah strokovnjakov bo prav zanesljiva digitalna identiteta ena ključnih gradnikov prihodnjega digitalnega poslovanja.
