Preverite. Če vidite koga, za katerega se zdi, da potrebuje pomoč, k njemu pokleknite, ga pokličite, stresite. Če se ne odziva, na pomoč pokličite mimoidoče. Eno roko mu položite na čelo, dva prsta druge roke pa pod njegovo brado in mu tako vzvrnite glavo. S svojim obrazom se približajte njegovemu, nato pa opazujte, ali se njegov prsni koš premika. Če ta miruje (torej ne diha), pokličite 112. Masaža. Takoj začnite stiskati prsni koš in dajati umetno dihanje. Na sredino prsnega koša pritisnete 30-krat. To morate početi tako močno, da se prsni koš ugrezne za štiri, pet centimetrov, in s hitrostjo sto pritiskov na minuto. Po 30 pritiskih človeku spet vzvrnite glavo, mu zatisnite nos in mu za eno sekundo vdihnite zrak skozi usta.
Defibrilator. Naslednji korak je uporaba AED – naprave, ki ob srčnem zastoju prek dveh elektrod na koži skozi srce spusti sunek električnega toka. Kje najdete AED, vam bo morda povedal dispečer na 112. Ko ga dobite, ga prižgite in sledite navodilom, ki vam jih podaja v slovenščini. Namestite elektrode, sprožite električni sunek ter nadaljujete z masažo srca in umetnim dihanjem do prihoda reševalcev.
Pri visokih poletnih temperaturah se poveča umrljivost za boleznimi srca in ožilja, je potrdil Peter Otorepec z Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije. Vročina poveča obremenitev srca, kar pri ljudeh, ki imajo bolezni srca in ožilja, lahko vodi v odpoved srca in smrt.
Skupina za izvajanje projektov oživljanja z ljubljanske medicinske fakultete pa bo še ta mesec ustanovila spletno stran z lokacijami avtomatskih eksternih defibrilatorjev (AED), ki so primerni tudi za laično uporabo.
Tretjina zaklenjena
“Ljudje so nas med tečaji prve pomoči spraševali, kje lahko najdejo defibrilatorje, mi pa jim tega nismo znali povedati,” pravi idejna vodja projekta Martina Zavratnik. Ko so ugotovili, da o tem nihče ne vodi evidence, so začeli o defibrilatorjih prostovoljno zbirati podatke; ti bodo kmalu objavljeni na www. aed-baza.si.
Poleg tega izvajajo še piloten projekt popisa defibrilatorjev v Ljubljani in njeni okolici, ki ga je naročilo zdravstveno ministrstvo (MZ). Končan bo jeseni, prvi podatki pa vzbujajo skrb. Ustrezno vidno in jasno označenih AED je namreč le 38 odstotkov, v času dostopnosti pa je bila zaklenjena kar tretjina vseh defibrilatorjev. Vsako leto servisiranih AED je bilo za le 27,3 odstotka; 33,3 odstotka jih ni bilo servisiranih celo zadnjih pet let.
Ministrstvo na delu
V Sloveniji se za nakup AED odločijo posamezna podjetja, občine ali posamezniki, ob pomoči donacij pa jih zagotovijo tudi gasilci ali posamezna društva. “Defibrilatorji stanejo, naloga države pa je, da jih kupi,” ocenjuje Dušan Vlahović, predsednik slovenskega reanimacijskega sveta pri Slovenskem združenju za urgentno medicino. V Veliki Britaniji je po njegovih besedah država ustanovila zavod, na katerem so med drugim preračunali, na katerih krajih je največja možnost, da kdo doživi infarkt. Tam so nato namestili defibrilatorje.
“Trenutno področje ni primerno urejeno, zato na ministrstvu pripravljamo pravne podlage za njegovo ureditev,” so sporočili z MZ. V prihodnosti med drugim predvidevajo sistemsko rešitev nameščanja, uporabe in vzdrževanja defibrilatorjev.
