Velika laž v predlogu zakona, ki ga je spisala Svoboda

Dne 30. 1. 2026 je bil v Državni zbor RS vložen predlog, po katerem bi normiranci, ki bi imeli manj kot 30 tisoč evrov prihodkov, plačevali občutno nižje prispevke. Prispevke bi namreč plačevali od 60 odstotkov minimalne in ne povprečne plače.

"Ob uveljavitvi reforme ZPIZ-2O s 1. 1. 2026 smo v zavodu pričakovali, da se bodo s tem nehali parcialni posegi v pokojninski sistem, ki smo jim bili priča predvsem od leta 2020 dalje. Z navedeno spremembo se neposredno poseže v bistvo sprejete reforme, da je pokojnina v čim večji meri odraz vplačanih prispevkov. Odstopa tudi od vladnega predloga za pogajanja, da naj bi se minimalna osnova za plačilo prispevkov za samozaposlene postopno dvignila, kar v pogajanjih ni bilo dogovorjeno, čeprav je bilo pri vseh zavedanje, da plačilo od najnižje osnove pomeni, da je zajeten del odmerjene pokojnine socialni korektiv. Zato nas preseneča nerazumen in škodljiv poseg v bistvo sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ko se v sistem uvaja dodaten velik socialni korektiv, ki vanj ne sodi. S tem posegom se ruši obstoječi sistem in je slabo sporočilo za vse, ki v sistem plačujejo bistveno več, celo 100 % več, na koncu pa bo njihova pokojnina enaka. Odpira se tudi vprašanje dela na črno, saj ti samozaposleni in kmetje ne bodo zainteresirani, da presežejo prag 30.000 evrov, ker bodo s tem podvrženi višjim prispevkom," je opozoril generalni direktor Zpiz Marijan Papež.

Nebojša Tejić / STA

"Predlog zakona navaja, da finančnih posledic za državnih proračun nima. Na zavodu se s to navedbo nikakor ne moremo strinjati, saj prihodki zavoda iz prispevkov že sedaj ne zagotavljajo dovolj visokih sredstev, ki bi lahko pokrivali vse obveznosti zavoda in jih sofinanciramo iz državnega proračuna. Ob upoštevanju navedenega predloga pa se bo obveznost za državni proračun le še dodatno povišala," so poudarili v sporočilu za javnost.

Velika laž v predlogu zakona

Od 87.549 samozaposlenih (novembra 2025) jih okoli 80 odstotkov prispevke plačuje od najnižje zavarovalne osnove, njihov prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je 349,90 evra. Če bo predlog zakona sprejet, bodo plačevali le 216,50 evra, torej 133,40 evra manj. "Ob predpostavki, da bi spremenjen predlog učinkoval pri zgoraj navedenih 80 % samozaposlenih to pomeni za več kot 112 milijonov manj za pokojninsko blagajno na letni ravni," so ocenili.

"Že po trenutni zakonodaji samozaposleni in kmetje, ki plačujejo prispevke PIZ od najnižje zavarovalne osnove, ne dosegajo odmere od dejanske pokojninske osnove, ampak se jim izvede odmera od socialnega korektiva – najnižje pokojninske osnove," opozarjajo na Zpizu.

Več kot pol priznane penzije bi bil socialni korektiv

Saša Despot

"Če je tak zavarovanec dopolnil 40 let pokojninske dobe, bi znašala njegova starostna pokojnina (odmerjena od dejanske pokojninske osnove) 581,42 evra, pri čemer pa ob upoštevanju najnižje pokojninske osnove znaša 774,67 evra. Po obstoječi ureditvi je socialnega korektiva pri posameznem zavarovancu na mesečni ravni 193,25 evra. Ob upoštevanju predloga zakona, bi zavarovanec z dopolnjenimi 40 leti pokojninske dobe, bil upravičen do starostne pokojnine (odmerjene od dejanske pokojninske osnove) v višini 359,76 evra, pri čemer pa ob upoštevanju najnižje pokojninske osnove znaša 774,67 evra. Socialni korektiv posameznega zavarovanca na mesečni ravni po podanem predlogu znaša 414,91 evra. Iz navedenega izhaja, da bi večji del priznane pravice izhajal iz socialnega korektiva in ne iz vplačanih prispevkov, kar odstopa od temeljev sistema," so izračunali.

Dodali so še, da predlog zakona "vnaša v sistem privilegirano obravnavo za posamezni kategoriji zavarovancev, brez razumno utemeljenega razloga za razlikovanje. Pri zavarovancih, ki bi imeli prihodek v višini 30.001 evrov, bi veljali bistveno strožji pogoji za določitev osnove za plačilo prispevkov".

Na Zpizu dodajajo, da so imeli predlagatelji zakona (prvopodpisana je vodja poslanske skupine Svobode Nataša Avšič Bogovič) možnost, da bi to rešitev predlagali v času sprejemanja pokojninske reforme, o kateri so tekla šestmesečna pogajanja s socialnimi partnerji ter v katerih so se dotaknili tudi vprašanja osnov, od katerih se plačujejo prispevki, a jih niso spreminjali.

Sprožil se bo plaz

"So predlagatelji razmišljali, kaj pomeni ta poseg primerjalno z drugimi kategorijami zavarovancev, ki bodo sedaj v slabši situaciji in bi si tudi želeli zase take ugodnosti? Menimo da ne in kot smo že navedli, gre v tem primeru za zelo škodljiv poseg v sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je z uveljavitvijo ZPIZ-2O postavil dobre temelje za nadaljnjo vzdržnost sistema, dostojnejše pokojnine in zaupanje v sistem. Sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ne sme biti podvržem parcialnim interesom katerekoli vladajoče opcije, mora biti plod širšega družbenega konsenza, ki je bil s podpisom dogovora 2. 4. 2025 dosežen v splošno zadovoljstvo vseh podpisnikov in tudi zavoda kot edinega izvajalca sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Res je, da je zavod izvajalec in ni predlagatelj zakonov, je pa strokovna inštitucija, katere poslanstvo in odgovornost je, da opozori na sistemske nepravilnosti. Seveda je na koncu na politiki, kakšne odločitve sprejme. Zato je še toliko večja odgovornost predlagateljev, če bo prišlo do sprejetja te določbe, in najbrž si ne želijo rušiti sistema, kar pa bi sprejetje te določbe vsekakor bilo," je predlog komentiral Marijan Papež.

dezurni@styria-media.si