Državni svetniki so odrekli podporo predlogu za veto na novelo zakona o vladi. Glasovalo je sicer le 29 svetnikov, od katerih jih je bilo 12 za veto, 19 pa mu je nasprotovalo.
Danes sicer že pred sejo vseh svetnikov predloga veta niso podprli niti svetniki, člani Komisije Državnega sveta za državno ureditev.
Sporna tudi tožilstvo in okolje
V razpravi državnih svetnikov je bilo sicer slišati nasprotovanje združevanju kulture z resorjem znanosti in izobraževanja, ločevanju ministrstva za okolje in prostor ter umestitvi tožilstva pod notranje ministrstvo. Nasprotniki veta so prepričani, da je sistem ministrstev politična odgovornost vsakokratne vlade.Slednje je po mnenju državnega svetnika Toneta Peršaka slabo, saj je to edini resor, "na katerem Slovenija ostaja neodvisna in suverena pri odločanju". Poleg tega je bila kultura po njegovih besedah v preteklosti državotvoren resor.
Kot še opozarja Peršak, ni vseeno, ali za programom na področju kulture stoji minister ali ne. "Kultura je v osebi ministra na dosedanjih sejah vlade sedela kot enakopravni član, odslej pa naj ne bi več," je poudaril. Simbolna in politična vrednost namreč po njegovem mnenju določata tudi materialno vrednost. Kultura se bo v okviru resorja izgubila kot nekaj marginalnega in se bo "slej ko prej zgodilo isto, kot se dogaja resorju športa", pravi Peršak.
Predsednik Komisije za državno ureditev Bogomir Vnučec pa je pojasnil, da se na komisiji niso odločili za podporo predlogu veta, saj je sistem ministrstev politična odgovornost vsakokratne vlade. Prav tako pa so jih, kot pravi, predlagatelji prepričali, da kultura tudi po novem ne bo nič na slabšem.
Tudi po mnenju svetnika Marijana Klemenca ima koalicija suvereno možnost, da sprejema novo zakonodajo, a ta novela, kot pravi, grobo združuje nekatera ministrstva, po drugi strani pa "razcefra službo za lokalno samoupravo in regionalno politiko". V tem se po njegovem mnenju vidi, "kako resno misli ta politika z regionalnim razvojem". Ob tem se sprašuje, iz katerega ministrstva bodo zdaj vodili proces nastajanja pokrajin.
Alojz Kovšca pa je prepričan, da preoblikovanje ministrstev še ne prejudicira sredstev za njihove dejavnosti, mogoče samo spreminja razmerje moči med posameznimi proračunskimi uporabniki.
Tožilstvo ne sodi pod pravosodje?
Današnja razprava se je vrtela tudi okoli prenosa tožilstva izpod ministrstva za pravosodje pod okrilje ministrstva za notranje zadeve ter okoli razdružitve ministrstva za okolje in prostor.
Svetnik Andrej Rus je prepričan, da pri noveli ne gre za racionalizacijo, ampak za koncentracijo moči na dveh področjih – na področju notranjega ministrstva, pod katerega bo spadalo tudi tožilstvo, in na področju infrastrukture, kamor bo spadalo tudi področje urejanja prostora. Kovšca pa se v zvezi s tem sprašuje, kje drugje kot na infrastrukturi naj bi se koncentrirala moč, saj ravno ta del zagotavlja eksistenco.
Kot so prepričani nekateri, bodo zaradi razdružitve ministrstva za okolje in prostor postopki, ki jih vodijo občine, po novem trajali še dlje. Po Peršakovem mnenju je to škodljivo za lokalno samoupravo.
Kdo je pojedel čigavo besedo?
Nasprotniki veta so poudarili tudi, da bi se z vetom zaviralo oblikovanje vlade. Vincenc Otoničar je omenil, da pred volitvami svetniki niso nasprotovali krčenju števila ministrstev, zdaj pa združevanju nasprotujejo. Nekateri so prepričani tudi, da bi v primeru veta DZ novelo vnovič potrdil.
Kot je v imenu predlagateljev zakona poudaril poslanec Vinko Gorenak (SDS), so vse stranke že pred volitvami napovedale, da je treba število ministrstev znižati. Več kot Slovenija, ki ima trenutno 18 ministrov, jih ima med evropskimi državami po njegovih navedbah samo še Luksemburg. Pojasnil je tudi, da so v evropskih državah resorji zelo različno razporejeni.
SD se Jankoviću ne bo pridružila
Do prenosa pristojnosti tožilstva in združevanja kulturnega resorja je ostra Pozitivna Slovenija. Njihov predsednik Zoran Janković je v soboto po izvolitvi mandatarja Janeza Janše predlagal, naj glede tega dosežejo koalicijski dogovor, v nasprotnem primeru pa napovedal ustavno presojo zakona.
Slednjo lahko vloži najmanj tretjina poslancev, ki pa jih Pozitivna Slovenija nima. Za SD je namreč ustavna presoja novele nesprejemljiva, saj ne želijo zavirati oblikovanja vlade.
Niti veto zakona ne bi ustavil
Kljub nekaterim pozivom k popravkom novele kaže, da prihodnje vladne stranke zakona in koalicijske pogodbe, v kateri je določena struktura vlade, za zdaj ne bodo spreminjale.
Za sprejem veta bi bila potrebna relativna večina glasov državnih svetnikov. Če bi veto izglasovali, bi lahko DZ o noveli vnovič odločal že ta teden, veljati pa bi začela predvidoma v soboto.
Tudi če bi veto bil vložen, bi DZ s trdno koalicijsko večino zakon spet sprejel.
Z zavrnitvijo veta je zakon rešen teh, dodatnih procedur.
Vaš komentar smo odstranili, ker ste kršili naš kodeks komentiranja: http://www.zurnal24.si/pravno-obvestilo#kodeks_komentiranja Uredništvo zurnal24.si .
Tako je prav! Še en poskus murgeljske mafije, ki se bori kot ranjena zver, je propadel, da bi zatrli to vlado dokiler sploh še ni oblikovana! Z izgovorom okoli nekega kulturnega ministrstva. V resnici se pa bojijo, da bojo počasi… ...prikaži več začeli plačevati za svoje pretekle tajkunske in druge grehe!
že dela "prpa", ko sem danes gledal Gorenaka na skupščinskem odboru, me je spreletaval srh kako arogantno se je obnašal in dal vedet, da kdor bo proti bo tudi "nagrajen" ?