Vlada pred zaščito in prodajo NLB še po mnenje poslancev

Z zakonom bi država zagotovila povrnitev škode v primeru rubežev premoženja banke na Hrvaškem v primeru novih pravnomočnih sodb hrvaških sodišč proti LB oz. NLB. "Če ne naredimo nič, je tveganje veliko večje, kot če se odločimo za ta iz pravnega vidika nenavaden korak. S sprejetjem tega zakona se namreč povečujejo možnosti, da bi prodajni postopek izvedli pod tržnimi pogoji," je danes pojasnjevala finančna ministrica Mateja Vraničar Erman, ki opravlja tekoče posle, in nadaljevala, da v nasprotnem primeru ob prodaji NLB lahko pričakujemo "znatno nižjo kupnino". Kupnina za NLB bi bila brez zaščite manjša za okoli 430 milijonov evrov, kolikor znašajo odprti zneski z zamudnimi obrestmi.

Država si v tem trenutku zaradi prepovedi Evropske centralne banke (ECB) ne more izplačati za 189 milijonov lanskih dividend.

"Želim si, da bi razpravo opravili čim prej. Morda že v prihodnji teden," je povedala Vraničar Erman, ki si se bo o tem že danes pogovorila tudi s predsednikom državnega zbora Matejem Toninom. Če bi državni zbor upošteval njene želje, pa pričakuje, da bi predlog zakona lahko vnovič obravnavali na vladi že prihodnji teden.

Na novinarsko vprašanje, ali ne gre le za prelaganje odgovornosti glede prodaje NLB na državni zbor, pa je Mateja Vraničar Erman odgovorila, da vlada trenutno opravlja tekoče posle, zato se ji zdi pomembno, da se o teh zadevah seznani tudi parlament. "Če opravimo še to razpravo, tudi povečamo kredibilnost tega predloga, saj se bodo do njega opredelile tudi stranke, ki bodo sestavljale prihodnjo vlado," je še povedala. Takoj po tem bi gradivo posredovali Evropski komisiji, hkrati bi začeli s postopki za začetek prodaje.

Poleg sprejema zakona pa mora vlada čim prej sprejeti tudi zaveze Evropski komisiji za prodajo NLB, ki zdaj predvidevajo prodajo vsaj 50 odstotkov plus ene delnice NLB do konca letošnjega leta, 25 odstotkov minus dve delnici NLB pa do konca leta 2019.

Evropska komisija je proti Sloveniji v januarju sprožila poglobljeno preiskavo, ker skladno z enkrat že spremenjeno zavezo do konca 2017 v zameno za obsežno državno pomoč iz leta 2013 ni izvedla dogovorjene prodaje vsaj dela od 75 odstotkov minus ene delnice NLB."Države članice so dolžne izpolnjevati svoje zaveze. Na tej stopnji komisija dvomi, da je novi predlog Slovenije enakovreden prvotni zavezi, zato je začela poglobljeno preiskavo," je poudarila komisarka za konkurenco Margrethe Vestager ob sprožitvi preiskave v januarju.