Dušan Semolič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je prepričan, da je zakon o malem delu škodljiv za mlade, upokojence in tudi za brezposelne, saj po njegovem "ta zakon ponuja delo brez delavskih pravic".
Med brezposelnimi je veliko mladih, ki živijo v negotovosti zaradi pomanjkanja služb, pravi Semolič, in zato potrebujejo takšno delo, ki jih bo z zakonom o delovnih razmerjih ščitil. Namesto tega pa jim vlada ponuja malo delo, ki naj bi privedlo do fleksibilizacije trga na račun varnosti, meni prvi sindikalist.
Brez malice, dopusta, odpravnin ...
Že sedanji zakon o delovnih razmerjih je po mnenju Semoliča dokaj fleksibilen, saj vsebuje različne možnosti dela, za določen čas ali za skrajšani delovni čas in do neke mere tudi še vedno ščiti delavce, medtem ko bo zakon o malem delu s predvidenim delom preko napotnice šel v nasprotno smer.
Gre namreč za uvajanje nove oblike dela brez pravic do dopusta, bolniškega nadomestila, raznih dodatkov, malice, odpravnin in regresov. Semolič poudarja, da bo to "izredno cenena delovna sila".
Posledice bodo trajne
Po mnenju Semoliča malo delo prinaša tudi trajne negativne posledice socialnim blagajnam, saj "malo delo pomeni nizke prispevke v zdravstveno in socialno blagajno". Poleg tega bo prineslo večje razslojevanje, pridobili pa bodo le lastniki kapitala.
Še en negativni vidik novega zakona je, da bodo zaposleni preko malega dela zaradi nizkih dohodkov primorani delati več različnih malih del. Enkrat po vstopu v malo delo pa bodo zaposleni težko dobili delo za nedoločen čas. Posledica bo po predvidevanjih Semoliča veliko število mezdnih delavcev.
Vlada vidi nova delovna mesta in več pravic
Nasprotno pa so prvi dan referendumske kampanje prednosti o zakonu o malem delu znova izpostavili minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik, minister za visoko šolstvo Gregor Golobič, ministrica za gospodarstvo Darja Radić in državna sekretarka na ministrstvu za šolstvo Alenka Kovšca.
Zakon po njihovem prepričanju prinaša nova delovna mesta, več socialnih in ekonomskih pravic delavcem priložnostnih in občasnih del, več priložnosti brezposelnim in upokojencem. Obenem bo zakon, so še poudarili, odpravil anomalije študentskega dela.
Za kampanjo eni več, drugi manj
Zagovorniki in nasprotniki malega dela gredo v kampanjo s približno enakimi sredstvi. Študentska organizacija Slovenije, ki je pobudnica za začetek postopkov za razpis referenduma, bo za kampanjo namenila približno 50 tisoč evrov, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije približno 33 tisoč evrov, Gibanje za dostojno delo in socialno družbo pa bo v ta namen poskušalo zbrati 20 tisoč evrov. Vlada je svojemu uradu za komuniciranje, ki ga je določila za organizatorja kampanje, namenila 100 tisoč evrov.
Javna propaganda pred referendumom in volitvami v občinah Trebnje, Mirna in Moravče se bo morala zaključiti 8. aprila, ko bo nastopil volilni molk.
