"Finančna kriza je zagotovo eden od bistvenih vzrokov za neplačevanje najemnin v zadnjem času. Veliko ljudi je izgubilo službo, plače so se znižale, veliko upokojencev prejema nižje pokojnine, ker so se odpovedali varstvenemu dodatku, nekaterim brezposelnim ne pripada več socialna pomoč, ker imajo premoženje, in tako dalje. Nekateri najemniki pa ne plačujejo iz preprostega razloga – menijo namreč, da jih občinski sklad že ne bo postavil na cesto," je dejala Andreja Kuhar iz murskosoboškega stanovanjskega sklada. Ta ima 411 neprofitnih najemnih stanovanj; v teh živi 76 neplačnikov (18 odstotkov), ki so dolžni tri obroke najemnine ali več.
Manj dolga zaradi izterjav
Več, kar tretjino neplačnikov, imajo v Novi Gorici, kjer pa se je lani dolg najemnikov v primerjavi z letom 2011 zmanjšal. Po besedah direktorice novogoriškega sklada Nataše Leban se je to zgodilo predvsem zaradi uspešnih izterjav: "Ko pošljemo pisno opozorilo pred odpovedjo pogodbe, najemniki pridejo in poskušajo zbrati denar."
Kriza bolj kot na neplačevanje vpliva na to, da najemniki vse pogosteje zavlačujejo s plačili. "Pozna se predvsem pri tem, da so nam včasih plačali v osmih dneh, zdaj pa v 30, 60 ali 90 dneh," je pojasnila Lebanova. Dodala je, da so imeli tudi pred krizo približno enako število neplačnikov: "Vedno imamo ljudi, ki prihajajo s socialnega dna, ki se preživljajo samo s socialno podporo in jim plačevanje najemnin ne znese. Zaradi krize jih ni bistveno več, vsaj za zdaj ne."
Enako je povedal Igor Franca s koprskega stanovanjskega sklada: "Že v osnovi imamo tako strukturo najemnikov, ki so finančno šibkejši. Tako je že ves čas, s krizo pa jih je le nekaj več." Ta sklad ima okoli 600 neprofitnih stanovanj in 12 odstotkov nerednih plačnikov. "Po vloženih tožbah večina dolžnikov poravna dolg, tako da so povprečno le dve do tri deložacije na leto na podlagi pravnomočnih sodb sodišča," je pojasnil Franca.
Jesenice: 23 deložacij
Na Jesenicah so v zadnjih petih letih deložirali 23 dolžnikov, ki niso bili pripravljeni poravnati svojega dolga. "Dolžnike redno opominjamo in se z njimi dogovarjamo o obročnem odplačevanju, a z vsemi dogovora ni mogoče skleniti," je povedala Ines Dvoršak z Občine Jesenice in dodala, da vsak peti najemnik najemnine ne plačuje redno; v to število pa niso všteti tisti, ki zamujajo le z eno najemnino. Dvoršakova je dejala, da se je "neplačevanje najemnin v zadnjih letih precej povečalo, kar je vsekakor posledica gospodarske krize".
Podobnega mnenja je tudi Julka Gorenc iz ljubljanskega stanovanjskega sklada, ki ima štiri tisoč neprofitnih stanovanj; med najemniki je 14 odstotkov takih, ki obveznosti ne plačujejo redno: "Njihovi dolgovi so težko izterljivi, ker nimajo zadostnih dohodkov in premoženja za vsakdanje preživetje." Ko zaznajo neredno plačevanje, najemnike napotijo, naj preverijo možnost subvencioniranja najemnine, z opomini in obročnim poplačilom dolgov pa poskušajo vplivati na večjo plačilno disciplino. Proti dolgotrajnejšim dolžnikom vložijo tožbe za prekinitev najemnega razmerja in poplačilo dolga.
