Ta teden v Sloveniji in drugih državah članicah Evropske unije poteka evropski teden varnosti in zdravja pri delu. Letos se kampanja osredotoča na varnost pri vzdrževalnih delih. "Poanta je na načrtovanju vzdrževanja. To pomeni, da se s premislekom lotiš nečesa, ne pa ukrepaš potem, ko se nesreča že zgodi," pojasnjuje Lučka Böhm, izvršna sekretarka za socialno področje ter varnost in zdravje pri delu.
Zadnja leta več nesreč
V statistiki inšpektorata za delo za leto 2005 najdemo 17 smrtnih nezgod pri delu. Med razlogi za nezgodo so delo na nezavarovani višini, padec z višine, udarec v glavo, neupoštevanje varnostnih navodil ... Lani je zaradi poškodbe pri delu umrlo 25 ljudi, leto prej 27. To je več od povprečja v zadnjih desetih letih. Daleč največ smrtnih nesreč se zgodi v gradbeništvu.
Ugotovili, da varčevanje ni smiselno
"Pri teh številkah je veliko tudi naključij, a po mojem mnenju je ključni razlog za takšno stanje – ne govorim le o smrtnih poškodbah – trenutna sistemska ureditev trga dela," pravi Böhmova in pojasni, da poznamo v državi dve skrajnosti, kar se tiče varnosti pri vzdrževalnih delih. "Imamo vrhunske strokovnjake v velikih podjetjih. Problem so mali delodajalci in teh imamo v Sloveniji sto tisoč. Tem je vsak strošek preveč in te kampanje delamo zaradi njih. Veliki delodajalci ugotavljajo, da nima smisla varčevati s tem, da zaposlujejo delavce preko agencij, ker so neuigrani, slabše usposobljeni, se hitreje poškodujejo ... Zato raje stavijo na svoje delavce."
V letošnjem letu so delodajalci prijavili 8.553 lažjih in 342 težjih nezgod pri delu. Na inšpektoratu za delo so do sredine oktobra zabeležili 14 primerov, ki so se končali s smrtjo delavca.
Lučka BöhmSlovenija je najslabša, kar se tiče ureditve področja poklicnih bolezni. Povsod imajo sistem spremljanja poklicnih bolezni, pri nas ga nimamo.
Poklicne bolezni pometli pod preprogo
A Böhmova ob tem opozarja tudi na naslednji problem: "V Sloveniji smo vsi fiksirani na poškodbe pri delu. To, da pa nekajkrat več ljudi umre zaradi poklicnih bolezni, pa živega boga ne zanima! Od leta 1990 naprej praktično ne registriramo poklicnih bolezni. Vse je pometeno pod preprogo. Okoli 750 ljudi na leto umre zaradi poklicnih bolezni." To oceno je pripravila mednarodna organizacija za delo ter EU-OSHA, številka pa predstavlja štiri odstotke letne umrljivosti v Sloveniji.
Ministrstvi se ne moreta zmeniti
Področje urejanja registracije poklicnih bolezni delno spada pod ministrstvo za zdravje in delno pod ministrstvo za delo. "In potem kažejo drug na drugega. Situacija je 'za bruhat' in čisto nič se ne da narediti, pa na to opozarjam že 20 let. Demonstriramo, pozivamo, opozarjamo, pa se nič ne zgodi. Karavana gre naprej," sodelovanje ministrstev in dogajanje opiše Böhmova.
Böhmova o smrtnih primerih zaradi poklicnih boleznihTo so približno štirje odstotki letne umrljivosti v Sloveniji.
Vsi obljubljali, potem preložili na 2012
Kot se spominja, so na zadnjih parlamentarnih volitvah vsi politiki obljubljali ureditev področja registriranja poklicnih bolezni. "Smo na sredi mandata in tega se še niti dotaknili niso! V zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je v prevodni določbi napisano, da bo 2012 vlada določila nov pravilnik o verifikaciji in registraciji poklicnih bolezni. To je izven mandata te vlade."
