Kot je na javni razpravi o vprašanjih slovenskih fiskalne politike, ki sta jo pripravila fiskalni svet vlade in Zveza ekonomistov Slovenije, poudaril vršilec dolžnosti ministra Franc Križanič, se trenutno nahajamo v drugi fazi krize. "Upam, da bomo razmere obvladali in ne bo prišlo do recesije v obliki dvojnega v," je poudaril.
Slovenski parlament je svoje opravil, je Križanič spomnil na torkov sprejem novele zakona, s katero je Slovenija v svoj pravni red prenesla dogovor evropskih voditeljev z dne 21. julija o krepitvi začasnega mehanizma za stabilnost evra (EFSF). "Upamo, da bo to dovolj močan instrument za zaščito območja z evrom in bančnega sistema," je dejal.
"Visoko šolstvo reševanje socialnega položaja"
O prihodkih in odhodkih državnega proračuna je razpravljala tudi generalna sekretarka vlade Helena Kamnar. Glede na strukturo odhodkov Slovenija po njeni oceni ne odstopa preveč od evropskega povprečja, a glede na ravni prihodkov so ravni odhodkov previsoke.
"Odhodkovna stran je tista, ki jo bo treba zaradi strukturnega primanjkljaja v prihodnjih letih skrčiti za najmanj dva do tri odstotke BDP," je izpostavila Kamnarjeva. "To ne bo majhen napor, sama pokojninska reforma ne bo zalegla, treba bo poseči tudi po drugih segmentih." Vprašanje poslabšanja standardov in normativov bo po njenem mnenju v prihodnje pomemben dejavnik.
Kamnarjeva pa se je dotaknila še vprašanja zajetja mladih v visoko šolstvo. "Mi smo z zajemanjem 60 odstotkov populacije v visoko šolstvo reševali socialni položaj mladih," je poudarila in dodala, da je učinkovitost študija zelo slaba. Slovenija se bo morala vprašati, ali res potrebujemo toliko diplomiranih medicinskih sester, vzgojiteljic v vrtcu, diplomiranih ekonomistov in pravnikov v javni upravi ... Velik del opravil bi lahko opravljali nediplomirani kadri, je zaključila.
