Pozitivno. “Ne le za prvošolčke, tudi za druge šolarje je izjemno pomembno, da so starši do šole pozitivno naravnani, saj otroci ponotranjijo njihova občutja,” poudarja Lea Beznik, psihologinja iz svetovalnega centra Platea.
Nova priložnost
Tudi če so imeli starši ali njihovi otroci v preteklosti z učitelji kakršnekoli negativne izkušnje, naj bo novo šolsko leto priložnost za nov začetek. “Otroka spodbudimo, naj tudi sam predlaga rešitve za odpravljanje nevšečnosti, pred njim vselej poudarimo željo po sodelovanju in pogovoru z učitelji in se izogibajmo besedam, ki izražajo napadalnost,” svetuje psihologinja.
Šola je vaš partner
Kot pravi Jana Petek, specialna pedagoginja na Osnovni šoli Prežihovega Voranca Ljubljana, starši včasih težko sprejmejo, da otrok ne dobiva samih petic. “Predvsem se to izrazi v četrtem razredu, ko se začne številčno ocenjevanje,” pojasni pedagoginja. Dodaja, da se starši za podrobnejšo razlago opisne ocene vedno lahko dogovorijo z razrednikom. “Starši, ki v nas vidijo partnerje, pridejo tudi po nasvet za izbor interesnih dejavnosti,” razlaga Petkova.
Lea Beznik, psihologinjaČe otrok prelomi pravila, mu ne izrekajte nerealnih groženj, saj vas ne bo jemal resno. O posledicah se dogovorite vnaprej.
Otroku postavite meje
Po besedah Beznikove otroci včasih zelo dobro vedo, kaj si želijo početi, pri njihovi izbiri pa naj jim starši pomagajo vztrajati do konca. Treba se je zavedati, da interesne dejavnosti niso prosti čas, ampak obveznost. “Otroci prosti čas potrebujejo za igro in druženje z vrstniki, pa tudi za kakovostno preživljanje časa s starši,” poudarja Beznikova. Predlaga, naj starši skupaj z najstniki pred začetkom leta določijo dnevni oziroma tedenski urnik predvidenega časa za delo, prosti čas in interesne dejavnosti, ki naj ga tudi zapišejo: “V bistvu gre za postavljanje meja, ki so nujne za otrokov razvoj.” Vnaprej naj se dogovorijo tudi o posledicah morebitnih kršitev pravil, sklene psihologinja.
Mini intervju − filozof Bojan Žalec
Vzgoja za kreposti
1. Katere so najpogostejše napake pri motivaciji otrok?
Starši pogosto izrekajo nauke, kot so: uči se, da ti ne bo treba delati, da boš dobil dobro službo, da boš dobro zaslužil ... Temeljni namen naše vzgoje bi moral biti postati razvit in kreposten človek, ne pa “imeti”. Neprimerna je tudi motivacija, ki je zunanja, otroke se poskuša motivirati z raznimi nagradami ali kaznimi. Pogosto so starši tudi pretirano zaščitniški.
2. Kakšne so lahko posledice take vzgoje?
Otrok se ne nauči reševanja svojih problemov, od njih začne bežati. Posledice so lahko nesamozavest, nizka samopodoba, obupanost, brezciljnost, beganje od enega kratkotrajnega zanimanja do drugega, duševne in telesne težave.
3. Zakaj je za starše učni uspeh tako pomemben?
Učni uspeh sicer mora imeti določeno težo; vcepljati otroku prepričanje, da je to njegova najpomembnejša ali celo edina naloga, pa je škodljivo. Neposredna motivacija z učnim uspehom je nezanesljiva in moralno sporna, saj ne vzgaja solidarnih, ampak prej egoistične in negativno tekmovalne ljudi. Uspešnejša je posredna motivacija: prizadevajmo si v otroku razviti kreposti, ki prinesejo tudi učno uspešnost, na primer vztrajnost, odgovornost in razumnost.
