V osmih Žitovih pekarnah po Sloveniji letno običajno spečejo 24.000 ton kruha in 7000 ton pekovskih izdelkov, kar dnevno pomeni nekaj več kot 100 ton svežih pekarskih proizvodov. Tudi prodaja javnim zavodom in kupcem s področja gostinstva in turizma predstavlja pomemben, skoraj 20-odstotni delež njihove skupne prodaje.
Ob zaprtju šol, vrtcev in hotelov ter restavracij in menz so bila vsa omenjena naročila v celoti odpovedana, krati pa se je za dodatnih 30 odstotkov zmanjšala prodaja svežih pekovskih izdelkov med splošnimi potrošniki.
Kot pojasnjujejo v družbi, dnevnih nakupov svežega kruha v trgovinah skoraj ni več, saj jih ljudje obiskujejo le še enkrat tedensko ali na deset dni. Iz prej omenjenih razlogov in zaradi spremenjenih navad potrošnikov v času epidemije tako dobavijo kar 50 odstotkov manj svežega kruha in peciva kot v istem obdobju lani.
Kruh pakirali v folijo
V Žitu so se tem razmeram delno prilagodili tudi tako, da so na trg poslali nekatere svoje najbolj priljubljene in prepoznavne kruhe v pakirani obliki, ki so oviti v zaščitno folijo, s čimer kupcem omogočajo nekoliko daljše shranjevanje. Svoje pekovske izdelke bodo maja ponudili tudi v zamrznjeni obliki. Svojim strankam že nekaj časa omogočajo tudi dostavo na dom preko lastne spletne trgovine.
Zaradi upada prometa skušajo proizvodnjo čim bolj racionalizirati, kar se je pokazalo tudi v zmanjšanju potreb po delavcih. To rešujejo s kombinacijo ukrepov, preko katerih se trudijo za ohranitev kar največ delovnih mest.
Najprej so zaposlenim omogočili koriščenje viška ur in neizkoriščenega lanskega dopusta, pomagali so si s prerazporeditvijo delovnega časa, nekatere delavce pa so napotili na čakanje na domu. Ker ni šlo v celoti drugače, so morali nekoliko zmanjšati število predvsem najetih delavcev.
Prodali tretjino manj kruha
V skupini Don Don, ki ima v Sloveniji proizvodni enoti v Kranju in v Grosuplju in blagovni znamki Tvojih 5 minut in Pekarna Grosuplje, so zaradi uvedbe dodatnih preventivnih ukrepov v proizvodnji in manjšega povpraševanja naročila kruha zmanjšala za 35 odstotkov, kar pomeni padec proizvodnje kruha iz običajnih 45 ton na 30 ton dnevno.
Kot so pojasnili za STA, so njihovi kupci večinoma trgovine z živili, medtem ko izobraževalnim ustanovam in bolnišnicam neposredno ne dobavljamo. Kljub temu je, ob dejstvu, da so šole in vrtci zaprti, hkrati pa veliko ljudi, ki ima to možnost, dela od doma, največja razlika v prodaji vidna na programu sendvičev ter sladkega in slanega pekovskega peciva.
Zaradi padca naročil in posebnih varnostnih ukrepov v izrednih razmerah je del njihovih zaposlenih trenutno na čakanju, nekaj pa so jih morali tudi odpustiti, saj so njihove analize pokazale, da se bo padec prodaje vlekel vsaj še šest mesecev.
So se pa na spremenjene razmere na trgu odzvali z razvojem novih izdelkov in poti do potrošnika. Tako so tudi pri njih nedavno na trgovske police postavili delno pečene kruhe za domačo dopeko z daljšim rokom uporabe.
dezurni@zurnal24.si
zakaj se je prodaja tekočih izdelkov po štacunah abnormalno povečala, vemo zakaj gre ... oštarije so zaprte, se pravi, je treba drugje poiskat, ... pa tudi kruh se prodaja po oštarijah, izvor je pa različen ... še marsikaj se bo spremenilo
Ja malo me bega naslov ,da smo¸¸ pojedli ¸¸ manj kruha,,kdo to pravi?mislim ,da smo ga se več pojedli,le da smo ga sami pekli doma. Tako ,da smo med epidemijo ¸¸kupili¸¸ manj kruha.
Ustreznejši naslov bi bil 'Slovenčeki pečejo kruh doma'. Ja naučil smo se. Večina jih je tako s kmetov in so gospodinje pač poskusile kaj še znajo od mam. Pri nas prav tako. Čeprav kupujemo Hribovca ali Koroškega rženega, smo tudi… ...prikaži več poskusili. Moko tako kupujemo na mlinu v goricah, še malo spomina, izkušenj, pa pogovora s prijateljicami in je šlo. Žena je spekla kruh. Ta prvi je bil trd (še dobro da imam še vse zobe), drugi je bil prenizek, tretji ni imel skorje, ta četrti pa h kavi kar gre.