Kolegij predsednika državnega zbora (DZ) Gregorja Viranta naj bi na današnji seji določil časovni potek obravnave rebalansa proračuna in spremljajočih zakonov, med katerimi je tudi zakon za uravnoteženje javnih financ. Seja naj bi potekala 7. maja, a so se koalicijski poslanci odločili, da bodo zahtevo za sklic seje umaknili. Kljub temu se bodo predvidoma do rebalansa opredelila delovna telesa, ki so že sklicana za ta in prihodnji teden.
"Zakon brez konsenza obsojen na smrt"
So pa predstavniki poslanskih skupin na seji kolegija sklenili, da bo DZ zakon za uravnoteženje javnih financ obravnaval po nujnem postopku, čemur so nasprotovali v opozicijskih Pozitivni Sloveniji in SD. Vodja poslanske skupine PS Jani Möderndorfer je opozoril, da ne morejo po nujnem postopku spreminjati 45 sistemskih zakonov. Poleg tega je po njegovem ta zakon, dokler ne bo vsaj minimalnega konsenza s socialnimi partnerji, "obsojen na smrt", saj bodo sindikati zahtevali razpis zakonodajnega referenduma.
Tudi vodja poslancev SD Janko Veber je opozoril, da lahko zakon, če bo DZ hitel z njegovim sprejemom, konča na referendumu. Ker gre za obsežen sveženj sprememb, bi bil redni postopek po njegovem mnenju mnogo bolj smiseln, vmes pa bi kot prvi ukrep podaljšali interventni zakon, s katerim bi plače v javnem sektorju in pokojnine ostale zamrznjene.
"Zakon je specifičen, prav tako razmere v državi"
Virant priznava, da gre za zelo specifičen "omnibus zakon", a tudi razmere, v katerih je država, so specifične. Če bi vsak zakon spreminjali posebej, bi bili do konca njihove obravnave "že zdavnaj pod vodo", je dejal.
"Naknadne dogovore bi vnesli z dopolnili"
Tudi vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je opozoril na hude posledice za državo, če zakon ne bo hitro sprejet. "Vsak dan stane," pravi Tanko in poudarja, da ima vsak dan zamika za 2,5 milijona evrov posledic za državni proračun. Poudarja, da pogajanja s socialnimi partnerji še vedno potekajo, rešitve, o katerih se bodo dogovorili, pa bodo v zakon vnesli z dopolnili.
Proračunskih izdatkov letos za 1,1 mrd. € manj
S predlogom rebalansa letošnjega državnega proračuna sicer želi vlada občutno zmanjšati odhodke ter že letos znižati proračunski primanjkljaj na tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP). Kako naj bi to dosegli, je zapisala v predlog zakona za uravnoteženje javnih financ.
Letošnji proračunski izdatki tako znašajo le dobrih devet milijard evrov, kar je 1,1 milijarde evrov manj, kot pa je zapisano v že konec leta 2010 sprejetem razrezu letošnje državne blagajne, katerega izvajanje je sicer že vse od začetka leta zamrznjeno. Od tega naj bi pretežni del prihrankov našli s posegom v plače in druge prejemke javnim uslužbencem, zaradi česar so ti 18. aprila že izvedli opozorilno stavko.
