Poslanci so za razpravo o stanju v pravosodju porabili dobrih šest ur. "Kakšno je stanje v Sloveniji, se je žal izkazalo ob ogledalu, ki nam ga je nastavila tujina," je v imenu predlagateljev seje o stanju v pravosodju dejal Branko Grims iz SDS, ki se je skliceval na raziskavo Economist Intelligence Unit, po kateri Slovenija ni več popolna demokracija.
Eden od ključnih problemov za takšno oceno je po mnenju Grimsa slabo stanje na področju pravosodja. ''Slovenija je tako na repu evropskih držav pri sojenju v razumnem roku,'' je dejal Grims, in opozoril na malo in srednje podjetništvo, ki je motor gospodarskega razvoja. Ta pa je "toliko bolj občutljiv, če mora delovati v pogojih, kjer je velika finančna nedisciplina, kjer se pogodb ne spoštuje in kjer pravosodje deluje neskončno počasi".
Sodniki ščitijo svoje privilegije
Po oceni Grimsa se sodniki pri nas ukvarjajo s ščitenjem svojih privilegijev in plačil, opozoril je tudi na nekatere zakone, s katerimi je vlada dejansko ukinila sistem Lukenda, ki je bil namenjen odpravi sodnih zaostankov, in uvedla uravnilovko v sistem pravosodja. To je bila po njegovem temeljna napaka, ''s katero se je destimuliralo najsposobnejše, nagradilo pa vse tiste, ki so nekoč v preteklosti povzročali zastaranje ključnih zadev s področja gospodarskega kriminala", ob tem pa je navedel še zastaranje zadeve Satex.
Aleš Zalar, pravosodni ministerSodni zaostanki kopnijo, odškodnine zaradi predolgega sojenja se občutno znižujejo, vi pa zatrjujete, da sodni sistem ne deluje.
Znova se, po oceni Grimsa, zaostruje tudi vprašanje odškodnin zaradi nesorazmerno dolgih sodnih postopkov, ukinjajo se notarska mesta, zaradi česar so te storitve manj dosegljive tistim, ki živijo na obrobju, opozoril pa je še na politične pritiske v pravosodju, predvsem tožilstvo. Grims je izpostavil še ''dogajanje, ki mu lahko rečemo kar podpora lobiju stečajnih upraviteljev". Dejal je, da so bile namreč v tem mandatu ukinjene nekatere varovalke v zakonodaji, ki so preprečevale izplačila nesorazmerno velikih nagrad stečajnim upraviteljem.
Zalar: Očitki so neresnični in neutemeljeni
Pravosodni minister Aleš Zalar je očitke Grimsa zavrnil, rekoč da je ''očiten namen v spodkopavanju zaupanja v pravo in pravosodni sistem. Ni se mogoče znebiti občutka, da pri tej nujni seji ne gre za nič drugega kot za nadaljevanje lova na čarovnice.
"Očitno predlagatelji te seje ne prenesete neodvisnih, ker od njih ne morete imeti političnih koristi. In te koristi si očitno želite tudi zato, ker ste se nekateri znašli v kazenskih postopkih," je odgovoril Zalar. Predlagateljem je očital tudi, da si sami želijo dve pravni državi. "Eno za politično elito, za katero se imate, in drugo, za ostale. In tega vlada ne bo dovolila," poudarja.
''Allegro ma non troppo''
Minister Zalar se ne strinja z oceno, da so slovenska sodišča počasna in neučinkovita. "Če bi uporabil glasbeno prispodobo, bi označil hitrost delovanja slovenskih sodišč z 'allegro ma non troppo' – hitro, a ne preveč," je dejal.
Sodišča so namreč lani imela v delu kar 1,45 milijona zadev, pa so vendarle dosegla tako raven nerešenih zadev kot še nikoli v zadnjih 15 letih. Število nerešenih zadev se je tako v tem mandatu zmanjšalo za četrtino, postopki pa so vse hitrejši.
Sloves urejene pravne države
''Slovenija v mednarodnem okolju uživa sloves urejene pravne države. Svet Evrope in Evropska komisija sta nam v okviru tekmovanja za najbolj inovativen projekt modernizacije sodstva dala posebno priznanje v okviru tekmovanja za kristalno tehtnico pravice in sicer za razvoj mediacije in za elektronsko sodno izvršbo. Evropska komisija se zelo zanima tudi za naš projekt zvočnega snemanja glavnih obravnav, ker smo prva država v Evropi, ki je sistematično in naenkrat na vsa sodišča uvedla zvočno snemanje. Kako je torej mogoče, da se ocene, ki jih dajejo ugledni tuji strokovnjaki in ocene predlagateljev te seje tako zelo razlikujejo? Mislim, da je odgovor na dlani,'' je še povedal Zalar in predlagateljem dejal, da njihove ocene ne temeljijo na objektivnih dejstvih.
