Andreja (ime je spremenjeno) je zaradi zaposlitve 31. avgusta zaprla normirani s. p., nato pa jo je šokiral davčni obračun. Ker statusa samozaposlenega samostojnega podjetnika ni imela vsaj devet mesecev, jo je finančna uprava obdavčila po davčni lestvici za popoldanske s. p.-je. Doplačati je morala okrog 700 evrov dohodnine.
Če bi bila obdavčena po običajni lestvici za samozaposlene normirance, bi plačala le okrog 800 evrov dohodnine, tako pa ji je finančna uprava naračunala, da mora plačati več kot 1400 evrov. Doplačilo je bilo 770 evrov, ker je prej plačala 650 evrov akontacije, tudi če bi jo obdavčili po lestvici za samozaposlene, bi morala doplačati okrog 150 evrov.
Razlika pri obdavčitvi med popoldanci in samozaposlenimi normiranci nastane zaradi pravila, koliko stroškov se upošteva. Samozaposlenim se do 60 tisoč evrov upošteva 80 odstotkov normiranih stroškov, popoldancem pa se 80 odstotkov normiranih stroškov upošteva le do 12.500 evrov, potem pa se do 30 tisoč evrov upošteva 40 odstotkov normiranih stroškov. Upoštevani stroški se odštejejo od prihodkov in od razlike se odmeri davek po stopnji 20 odstotkov.
Bralka se sprašuje, zakaj je ob zaprtju nihče ni opozoril na to.
DOPOLNJENO. "Na AJPES-u so naši referenti dosledni pri podajanju informacij, ki se nanašajo na postopke v naši pristojnosti. Pri tem se vedno trudimo strankam posredovati tudi osnovne podatke o drugih organih, ki sodelujejo v postopku registracije podjetja. Vendar je pomembno poudariti, da vsebinskih tolmačenj ne smemo dajati, saj nismo pristojni organ za vodenje teh postopkov in zato tudi ne moremo prevzemati odgovornosti za njihovo razlago. AJPES je zgolj tehnični posrednik, ki omogoča oddajanje določenih vlog za potrebe zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja ter Finančne uprave RS, in to izključno v okviru postopka registracije podjetja. Vloge sprejmemo in jih posredujemo naprej pristojnim organom, nikakor pa teh postopkov vsebinsko ne rešujemo ali o njih odločamo. Za vsebinske informacije podjetnike zato vedno usmerimo, naj se obrnejo neposredno na organ, ki vodi postopek. Še vedno pa ostaja odgovornost podjetnika, da se pred odprtjem ali zaprtjem dejavnosti seznani z vsemi obveznostmi in morebitnimi posledicami, ki jih takšen postopek prinaša," so nam po objavi članka pojasnili na Ajpesu.
Možnosti povratka ni več
Bi lahko Andreja še za en mesec odprla s. p. in tako izpolnila pogoj za obdavčitev bo ugodnejši davčni lestvici? Da in ne.
"Dejavnost je mogoče v istem letu registrirati in deregistrirati večkrat. En davčni obračun se odda le v primeru zveznosti (zaprtje 15.3. ponovno odprtje 16.3.) – v tem primeru tudi ne pride do prekinitve vključenosti v zavarovanje za namen priznavanja normiranih odhodkov. V kolikor je med odprtjem in zaprtjem vsaj en dan razlike, je treba za vsako obdobje registracije oddati svoj obračun. V zvezi s tem sicer poudarjamo, da se davčna osnova in posledično tudi višina normiranih odhodkov, določenih v 59. členu ZDoh-2, upošteva na ravni celotnega davčnega leta in ne na ravni posameznega oddanega obračuna," so pojasnili na finančni upravi.
Podrobnejše informacije je mogoče najti v Brošuri o dohodku iz dejavnosti (stran 9), ki jo lahko najdete na spletni stran finančne uprave.
A tudi če bi še za en mesec odprla s. p., ne bi izpolnila pogoja za nižjo obdavčitev. "Za namen priznavanja normiranih odhodkov po višji lestvici iz prvega odstavka 59. člena ZDoh-2 je bistveno, da je zavezanec obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev. Pogoj neprekinjene vključenosti v zavarovanje za najmanj 9 mesecev torej tudi pri ponovnem odprtju s.p.-ja za en mesec, ne bi bil izpolnjen (zavezanka bi še vedno bila obdavčena po nižji lestvici iz drugega odstavka 59. člena ZDoh-2)," so razložili na finančni upravi.
Druga stran medalje: Nazaj bo dobila 1200 evrov
A bralko po razočaranju zaradi višje obdavčitve kot popoldanke čaka davčni bombonček. Čeprav bo zaposlena le štiri mesece, ji bo pripadala celotna splošna davčna olajšava, ne le sorazmerni delež.
"Pri letni odmeri dohodnine bo upravičena do celotne splošne olajšave, ne le sorazmernega dela pod pogojem, da je zavezanka imela celo leto status rezidentke Republike Slovenije," pravijo na finančni upravi.
"Pri letni odmeri dohodnine se bodo upoštevali vsi njeni dohodki, prejeti v davčnem letu (tudi dobiček iz dejavnosti, če je zavezanka davčno osnovo ugotavljala na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov kot tudi dohodki iz zaposlitve), višina splošne olajšave pa bo odvisna od skupne višine vseh dohodkov. Če bo njena skupna letna davčna osnova nižja od določenega zneska, bo upravičena tudi do dodatnega zmanjšanje letne davčne osnove z naslova splošne olajšave. V kolikor pa je zavezanka davčno osnovo iz dejavnosti ugotavljala na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov (t.i. »normiranka«), pa se dobiček iz dejavnosti ne vključuje v letno davčno osnovo za odmero dohodnine, temveč je po obračunu dokončen," so pojasnili,
Ker je bila normiranka, se bodo med dohodke za izračun dohodnine štele le njene plače. Če predpostavimo, da bo prejela štiri povprečne plače po 2.500 evrov, bo njen dohodek 10 tisoč evrov, poleg celotne splošne olajšave pa bo upravičena še do olajšave za tiste z nizkimi dohodki.
Ta se za zneske do 16.832 evrov izračuna tako, da se splošni olajšavi 5260 evrov prišteje rezultat formule 19,736,99 – 1,17259 krat skupni dohodek. V Andrejinem primeru bi tako zvišana splošna olajšava znašala več kot 13 tisoč evrov, kar pomeni, da bi presegla njene dohodke in za letos sploh ne bo plačala nič dohodnine. Ker ji bodo ob obračunu plače odtegnili skoraj 300 evrov akontacije dohodnine, bo prihodnje leto dobila vrnjene nekaj evrov manj kot 1200 evrov dohodnine, ki bi jo za ta mesece morala plačati, če bi bila zaposlena celotno leto.
Lahko bi bila še 500 evrov na boljšem
Če bi imela s. p. odprt še en mesec, bi kot normiranka plačala dobrih 900 evrov dohodnine, kar bi bilo kljub dodatnemu mesečnemu prihodku 500 evrov manj, kot je morala plačati zdaj, od treh plač pa dohodnine tako kot v zgoraj opisanem primeru ne bi plačala oziroma odtegnjene akontacije prihodnje leto dobila vrnjene.
janez.zalaznik@styria-media.si
Mene bi bilo sram kriviti nekoga drugega, za napako ki jo storiš sam. Zakon je jasen.
FURS ima objavljene priročnike za "mlade" podjetnike, kjer je na zelo preprost način razloženo vse, kar bi moral vedeti, če si vso dokumentacijo urejaš sam brez računovodje. Na SPOT imajo zaposlene, ki brezplačno svetujejo ob odprtju s.p.-ja, za spremembe in… ...prikaži več tudi ob zaprtju. Samo pozanimat se je potrebno - prebrat ali pa vprašat.
Računovodja bi bil bistveno cenejši.