Krajani v strahu: "Speča pošast" se počasi in vztrajno približuje dolini

Življenje v Črni na Koroški je po katastrofalnih poplavah steklo dalje. Kljub velikanskim posledicam optimizem ni zapustil ljudi. Domačini so nasmejani in gostoljubni. Ko se posameznik sprehaja po glavni cesti v centru kraja, sploh nima občutka, kaj se je tam dogajalo malo manj kot tri mesece nazaj in kako je voda drla skozi mesto. Uničila je javno infrastrukturo in zalila okoli 150 stanovanjskih objektov, zaradi česar je bilo evakuiranih več kot 80 ljudi.

Na to posameznika poleg transparentov z zahvalami in spodbudnimi besedami opozorijo gradbeni stroji, ko se iz šoštanjskega konca preko Slemena pripelje v mesto. Delavci se cele dneve trudijo popraviti cesto, ki jo je voda na nekaterih delih brez težav odnesla.

Kritike Golobu Slovenija "Gradbinci so dela začeli 4. avgusta. Kmalu bo 4. oktober in niso še nič dobili"

Trenutno je makadamska cesta urejena do te mere, da se krajani lahko dnevno vozijo po njej. Ponekod poteka izmenični enosmerni promet, a to je le malenkost v primerjavi s tem, da so bili domačini v najhujših časih povsem odrezani od preostalih delov Slovenije. Kot nam zaupa županja Romana Lesjak, naj bi cesto še pred zimo asfaltirali. Delavci prav tako poglabljajo vodotoke in urejajo brežine.

Ko smo se pripeljali v središče mesta, smo z veseljem opazili, da na tem namenjenem mestu v križišču še vedno stoji Plečnikov spomenik. Šest metrov visoko umetnino so 31. avgusta 1952 postavili v spomin žrtvam prve in druge svetovne vojne. 71 let kasneje pa se je občina soočila z največjo naravno katastrofo v zgodovini.

Bolj žalosten je pogled na rečno strugo reke Meže in njenih pritokov, ki so avgusta divjali po Koroški. Še vedno je polna raznovrstnih materialov, ki se jih delavci trudijo odstraniti. Sanacija bo trajna, česar se zavedajo vsi. Tudi s pomočjo tujih držav so bili oziroma bodo v občini postavljeni montažni mostovi, ki naj bi nadomestili tiste, ki so se ob poplavah podrli zaradi poškodovanih podpornih zidov. V Črni ujma sicer ni odnesla večjih mostov čez vodotoke, tako kot se je to zgodilo v sosednji Mežici.

V začetku septembra ga je na Pristavi čez reko Mežo denimo postavila češka vojska, kar nam sporoča napis na desni strani mostu. V oktobru pričakujejo postavitev še dveh, obeh v Žerjavu, ki ju bodo prejeli iz Švedske in Italije. 

V tednu našega obiska so v Črni odprli tehnično pisarno, ki bo v pomoč občinam in prebivalstvu pri sanaciji. Postavili so jo predvsem zato, da so bližje terenu. Kot je za STA dejal vodja državne tehnične pisarne Blaž Dolinšek, naj bi bila ta formalno že operativna. Kmalu jo bodo tudi tehnično opremili do te mere, da bo lahko sprejela stalno ekipo.

Po pričakovanjih bo kmalu odprta tudi ena v Savinjski dolini, medtem ko bo centralna v Ljubljani in bo pokrivala osrednji del Slovenije ter območje Kamnika oz. Gorenjsko.

Če so se sanacije po poplavah, ki bo trajala še vsaj deset let, v občini lotili s polno paro, jim z druge strani preti še ena nevarnost – zemeljski plazovi. V občini jih je več kot 50, zaradi česar morajo pregledati številne objekte. Med ogledom najhujšega smo srečali županjo v spremstvu dveh strokovnjakov, ki bosta pripravila oceno in nadaljnja navodila.

Trenutno je plaz pokrit, pred tem so vanj postavili klinometre. Imeli so srečo, da v dveh mesecih ni veliko deževalo. Zaradi jesenskega deževja pa lahko pričakujemo, da ne bo več dolgo miroval. V času poplav je s seboj odnesel več metrov zemlje in v pobočju naredil veliko luknjo. Geologi so opozorili, da je plazišče nujno treba sanirati še pred zimo, saj ob močnejšem deževju obstaja velika nevarnost za bližnje krajane.

Županjo, ki trenutno velja za eno najbolj zaposlenih oseb v državi, smo zmotili za nekaj splošnih vprašanj. V času 15-minutnega pogovora je zamudila deset telefonskih klicev. Kljub vidni utrujenosti je odločena, da se občina postavi na noge. Z veseljem je sporočila, da so tisti dan prejeli prvi paket povračila intervencijskih stroškov v vrednosti 4,9 milijona evrov. Drugo predplačilo naj bi prejeli, ko bo prvo počrpano.

"Pot bo še dolga, hudič je v podrobnostih. Nič ne moremo proti naravi. Cele dneve in tudi noči se ukvarjam z vprašanjem, na kakšen način naj bi odpravljali posledice katastrofe take razsežnosti. Obnova bo dolgotrajna. Plaz, ki ga gledamo, se bo reševal precej časa. Pred tem je treba ugotoviti, kako globok je, nato pa pripraviti ustrezno dokumentacijo. V preteklosti se je marsikaj delalo na pamet, kar se je jasno pokazalo v nedavnih primerih," razlaga županja, medtem ko si ogledujemo teren.

Čeprav so ljudje v večini optimistični, opozori, da so poplave pri njih povzročile velike stiske. "Bilo je apokaliptično. Imeli smo več zračnega kot kopenskega prometa," se spominja. Nekateri morajo še vedno bivati v bivalnih kontejnerjih, saj se njihova stanovanja sušijo. Takih primerov je pet in vesela je, da številka ni višja. Obisk na Koroškem Slovenija Golob s to izjavo razočaral marsikatero v poplavah prizadeto družino

Dejstva, da se "speča pošast" počasi in vztrajno približuje dolini, se dobro zaveda domačin Rado, ki bo njegovo moč občutil prvi. Njegova hiša namreč stoji nekaj metrov nižje. Vpliv plazu se že pozna na objektu, kjer so po zunanjosti in notranjosti hiše opazne razpoke. Prav tako mu je odneslo škarpo, ki jo je s pomočjo prostovoljcev ponovno postavil.

Če je večina prebivalstva po neurjih lahko zaživela dalje, sogovornik še vedno živi v agoniji. Pove, da že dolgo časa ne more spati, saj za njegovo hišo zlovešče preži plaz. Ker je sedaj napovedano deževje, s strahom pogleduje v prihodnost. Na občini so mu zagotovili nadomestno garsonjero. Kaj se bo zgodilo s hišo in vrednimi stvarmi v njej, ne ve. Strokovnjaki so mu dejali, da dokler se breg ne sanira, v hiši ne more ostati.

Bodo lahko ostali? Slovenija "Najhujše je, ko ti odnese spomine"

Prejel je veliko obljub, ki pa so ostale zgolj na papirju. Situacijo si je ogledal statik, ki bi moral podati oceno o nezmožnosti bivanja. Tako bi sogovornik bodisi prejel odškodnino bodisi nadomestno gradnjo za stanovanjsko hišo. Ocene po treh tednih še vedno ni prejel.

"Zdi se mi, kot da mi ne bi želeli povedati resnice in jih je strah. Sprva so dejali, da se bodo zadeve uredile do zime, nakar so prestavili na pomlad. Sedaj je tudi to v zraku. Ne vem, kaj se bo zgodilo. Vem le, da več kot dva meseca ne morem normalno spati, saj me je strah, kaj se lahko zgodi čez noč. V hišo sem vložil veliko, a očitno zaman. Sanacija hiše trenutno stoji," obupano pripoveduje o negotovi. Brez potrdila statika o stanju objekta in ogroženosti zaradi plazu ter predračuna za sanacijo objekta namreč ne more oddati vloge na zavarovalnico. 

"Usodnega dne" se spominja v živo. Ko je bilo slišati glasno premikanje zemlje, ni razmišljal dolgo. Iz hiše je vzel le najnujnejše stvari ter se z avtom odpeljal proč. "V takih trenutkih spoznaš, da materialne stvari resnično niso pomembne. Vredno je življenje, ne pa hiša. Ko sem se usedel v avto, sem si prav oddahnil," se spominja.

Slovenija Oglasila se je Tina Maze: "Gre mi kar na jok!"

Zgodovinskega dogodka, ki je prizadel Slovenijo, se bomo državljani zagotovo spominjali še dolgo. Ker pa ima današnja družba pogosto slab kolektivni spomin, so v lokalu Senica za vse obiskovalce pripravili manjšo razstavo. Izobesili so fotografije in predmete od dneva, ki je podobo Črne na Koroškem spremenil za vedno.

Vse pa le ni tako "črno", čeprav se beseda nahaja že v imenu kraju. Županja z veseljem sporoči, da so nedavno ponovno odprli adrenalinske spuste po jeklenici Olimpline. V Mežiško dolino se turisti počasi vračajo. To veseli tudi našega sogovornika Janija, ki je v lanskem letu odprl družinsko hišo za goste Na trati, namenjeno predvsem ljubiteljem narave in športnih aktivnostih, ki jih v Črni ne manjka. Po manj kot letu dni obratovanja je vrata apartmajev moral zapreti in se vrniti na začetek. Poplave so mu uničile ves trud zadnjih let. Zmotimo ga, ko ureja dvorišče hiše, ki je bilo še nedolgo nazaj povsem naplavljeno. Pri tem mu ne gre na roko, da nikjer ne uspe kupiti zemlje, saj je ni na zalogi. S pomočjo nemških prostovoljcev in njihovih strojev je apartmaje že skoraj uspel posušiti. Kljub vsemu se ne da ; optimistično napove, da bo hotel odprt že v prihodnjega maja, ko se začne sezona.

dezurni@styria-media.si