Dva meseca minevata od vremenske ujme, ki je za sabo pustila ogromno razdejanje. Sprožili so se številni plazovi, poplavljeni so bili številni objekti. Voda je zalivala kraje, kjer dotlej težav s poplavami ne pomnijo. Prva pomoč je prišla hitro, a dva meseca kasneje nekateri ljudje še vedno nimajo odgovorov na zanje ključna vprašanja.
Pogovarjali smo se s prebivalkama Malih Braslovč in Letuša, ki se nista želeli izpostavljati z imenom in priimkom, saj, kot pravita, je marsikdo utrpel še večjo škodo kot oni dve. Usoda prebivalcev Malih Braslovč in Letuša še vedno visi v zraku. Odločitev o morebitni preselitvi dela prebivalcev na nove lokacije še ni znana.
"Vse, kar vemo, izvemo iz medijev," pravi 70-letna prebivalka Letuša, ki trenutno živi pri sinu. "Čez en mesec bom vse obnovila, kar bo, pa bo. Rada bi se preselila nazaj," pravi. Odgovora na ključno vprašanje, ali bo tam lahko ostala, še nima. "Na območju bi radi zgradili suhe zadrževalnike, ampak to ne bo narejeno takoj. Trajalo bo kakšno leto, dve, tri."
Tudi nadomestne gradnje, če se bo politika odločila, da je treba ljudi seliti, ne bodo narejene takoj. "Vem, da se stvari ne bodo realizirale jutri. Nemogoče je takoj zgraditi 150 hiš. Ne vemo niti, kakšen naj bi bil vrstni red preselitev. Jaz obnavljam, kot da bi ostala, da bom lahko kolikor življenja še imam, živela dostojno življenje," je odločena.
"Nahujše je, ko ti odnese in uniči spomine"
Z obnovo svojega poplavljenega doma je že začela tudi naša druga sogovornica iz Malih Braslovč. Avgustovska povodenj jim je zalila bivalne prostore v hiši, kjer živi z možem in dvema otrokoma. "Nisem pričakovala take solidarnosti. Pomagali so nam gasilci, vojska, številni prostovoljci," se spominja dni po poplavi, ko je bilo treba iz hiše spraviti nepredstavljive količine mulja in blata. "Veliko stvari je bilo treba vreči stran. Najhujše je, ko ti odnese in uniči spomine," pravi.
Zelo dober je bil tudi odziv občine, ki je skrbela za pretok informacij, poskrbela za finančno pomoč gospodinjstvom, nadomestne nastanitve in se odzivala na potrebe občanov. Zdaj, ko je na potezi država, pa stvari tečejo drugače. "Ne vem, kaj čakajo s sanacijskimi deli. Nujna so sanacijska dela na porečju Savinje, kjer pa ni videti, da bi se kaj dogajalo. Jesensko deževje bo trenutek resnice. Nihče ne ve, kaj bo," opozarja sogovornica. "Trenutno imamo lepo vreme, pa nikjer nikogar." Bojijo se, da se bo na urejanje brežin pozabilo. "Trideset let se ni nič premaknilo, zato se bojiš, da se zna zgoditi, da bodo spet pozabili na to," pove s strahom.
Posledice poplav, Ljubljana - Sneberje.
Obnavljata, ker drugače ne gre
Skupaj z možem sta nemudoma pristopila k obnovi, kljub temu da nimata jasnega odgovora na vprašanje, ali bodo tudi oni med tistimi, ki bi se morali preseliti. "Veliko je odprtih vprašanj, ampak ne moreš v nedogled čakati," pravi. K obnovi sta pristopila racionalno. "Po tleh bomo dali keramiko. Čim manj stvari poskušaš postaviti tako, da so povsem pri tleh. Poskušaš biti čim bolj racionalen," pravi. "Imeli smo srečo z mojstri, ker potrebuješ vse hkrati, od električarja, vodovodarja, mizarja … Težava so tudi čakalne dobe za material. Na začetku imaš največ stroškov."
Bojijo se jesenskega deževja, saj je težko napovedati, kaj bo prineslo s seboj. "Saj veste, kako pravi tisti pregovor – kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi," pravi.
Vlada še nima odgovora
Zdaj je na potezi država. "Na podlagi celovite strokovne presoje bo mogoče sprejeti končne odločitve. V vsakem primeru bo treba prebivalcem tega območja pojasniti razloge in predstaviti strokovne argumente za katero koli odločitev, ki bo sprejeta," pravijo v Kabinetu predsednika vlade. "Aktivnosti potekajo tako, da bi te odgovore imeli v najkrajšem možnem času."
"Zavedamo se stisk ljudi in njihovih dilem, ali naj začnejo s celovito sanacijo ali naj počakajo do odločitve glede morebitne selitve na novo lokacijo. Po sprejeti odločitvi bo potrebno hitro ukrepanje," so dodali.
Ob obisku vlade na Koroškem je premier Robert Golob dejal, da bo o nadomestnih domovih odločala stroka, ki pripravlja ustrezne podlage. "Ko bomo imeli te podlage, bomo ljudi obvestili, vendar hitrih rešitev za nadomestne gradnje ne more biti," je dodal. Vlada naj bi v oktobru zasedala tudi v Savinjski dolini in do takrat bi lahko dobili odgovore na vprašanja, na katere prebivalci prizadetih območij čakajo že dva meseca.
Kaj ti bo spomin, če ti je odneslo oz. uničilo vse, kar potrebuješ za normalno življenje.
a niso spomini v glavah, srcih in duši?
Vlada še nima odgovora,in to naj bi bila vlada,ki je vse obljubila takoj, f off