Cena za delnico NLB je v postopku IPO postavljena pri 51,50 evra, torej na spodnji meji cenovnega razpona, določenega med 51,50 in 66 evrov. Država je v tem postopku za zdaj prodala 59,1 odstotka delnic NLB, s čimer bi iztržila nekaj manj kot 609 milijonov evrov. Ob upoštevanju posebne stabilizacijske opcije bi delež lahko narasel na 65 odstotkov.
Dosežena cena v prvi javni ponudbi delnic (IPO) pomeni, da bo tržna kapitalizacija oz. tržna vrednost NLB ob začetku kotiranja delnic na Ljubljanski in Londonski borzi 14. novembra dosegla 1,03 milijarde evrov, so sporočili iz NLB in SDH. Za primerjavo, knjigovodska vrednost kapitala je bila ob koncu junija 1,51 milijarde evrov.
Slovenski državni holding (SDH) je uveljavil tudi opcijo presežne dodelitve in dal na voljo dodatnih 1.181.819 delnic NLB. V primeru, da bo opcija presežne dodelitve uveljavljena v celoti, se bo izkupiček za državo povečal na 669,5 milijona evrov, kar bi pomenilo 65 odstotkov osnovnega kapitala NLB.
Pri opciji presežne dodelitve gre za stabilizacijski mehanizem. Kot je slišati, je bila to zahteva velikih mednarodnih vlagateljev, ki so se zanimali za nakup delnic banke. Gre za to, da bosta stabilizacijska organizatorja, Citigroup in Wood & Company, del delnic zadržala in nato v 30 dneh od uvrstitve delnic na borzo lahko sklepala posle z namenom stabiliziranja cene.
Delnice naj bi na ljubljanski in londonski borzi začele kotirati 14. novembra, ko je predvidena tudi poravnava prodaje delnic. Do takrat imajo tako vlagatelji čas za vplačilo svojih lastniških deležev.
Glavina: Pozitiven odziv nas je zelo razveselil
"Zelo smo ponosni, da smo danes zaključili s ponudbo delnic NLB. Današnja objava je pomemben mejnik v procesu privatizacije in pri izpolnitvi naših zavez Evropski komisiji. Pozitiven odziv in odobravanje s strani globalnih institucionalnih vlagateljev nas je zelo razveselilo in z veseljem pričakujemo vpis novih delničarjev v delniško knjigo," je ob tem zapisala predsednica uprave SDH Lidia Glavina.
Prvi mož NLB Blaž Brodnjak pa je izrazil zadovoljstvo, da je postopek potekal uspešno. "Veselimo se priložnosti in izzivov, ki jih bo družbi prinesla kotacija na borzi in se ob tej priložnosti zahvaljujemo vsem deležnikom v tem zahtevnem procesu za korektno in aktivno sodelovanje," je pristavil.
Država bo morala preostanek prodati do konca 2019
Država je v tem postopku po zavezi, dani Evropski komisiji v zameno za odobreno državno pomoč banki konec leta 2013, prodajala najmanj 50 odstotkov plus eno delnico in največ 75 odstotkov minus eno delnico NLB. Delež, ki je tokrat ostal v lasti države, bo ta morala prodati do konca prihodnjega leta. Ker bodo delnice banke kotirale na borzi, bodo ti postopki precej lažji.
Banka pa bo morala vse do izpolnitve prodajne zaveze Bruslju izvajati vsaj del izravnalnih oz. kompenzacijskih ukrepov. NLB bo tako zaprla dodatne bančne podružnice na domačem trgu, 14 jih namerava zapreti v začetku decembra. Ker prodaja 75 odstotkov minus ene delnice ne bo izvedena do konca letošnjega leta, pa bo morala tudi sprožiti prodajo svojega deleža v hčerinski zavarovalnici NLB Vita.
NLB bo malim vlagateljem razliko vrnila
V postopku IPO so večino delnic ponudili v odkup institucionalnim vlagateljem, manjši del pa tudi malim vlagateljem v Sloveniji oz. fizičnim ali pravnim osebam, ki niso dobro poučeni investitorji. Ti so lahko vpisali najmanj 10 delnic in jih plačali po ceni 66 evrov. V NLB bodo še danes povedali, kdaj jim bo NLB razliko vrnila.
Potrjena cena v postopku IPO, ki sta ga kot vodilna koordinatorja organizirala Deutsche Bank in JP Morgan, predstavlja 68 odstotkov knjigovodske vrednosti NLB, ki je sredi leta dosegla 75,40 evra. Že sam razpon ni bil postavljen visoko, ker razmere na trgu v tem času niso najboljše.
Del razpona ponudbene cene je tudi razpon vrednosti globalnih potrdil o lastništvu (GDR). Gre za prenosljiv vrednostni papir, ki ga izda banka in služi kot nadomestni finančni instrument za delnice nekega tujega podjetja, s katerimi se trguje v tujini. Vsako delnico sestavlja pet GDR. Razpon ponudbene cene v GDR je tako določen pri 10,30 evra.
Lani nezadovoljni z razponom
Država je banko prodajala že lani, a jo je na točki soglasja k cenovnemu razponu ustavila vlada kot skupščina SDH, in to zaradi nezadovoljstva s takratnim razponom med 55 in 71 evri (ob knjigovodski vrednosti delnice 65,50 evra) ter zaradi tveganj, povezanih s sodnimi postopki na hrvaškem zaradi prenesenih deviznih vlog nekdanje LB. Odločanje je na vlado preložil nadzorni svet SDH.
Številke ob lanski in letošnji prodaji niso neposredno primerljive. Zadnja objavljena vrednost za knjigovodsko vrednost je konec junija, medtem ko je NLB sredi oktobra državi izplačala 270,6 milijona evrov dividend za lani. Znesek vključuje 189,1 milijona evrov lanskega čistega dobička in zadržani dobiček.
NLB je za leta 2015, 2016 in 2017 državi izplačala za skupaj 378,2 milijona evrov dividend. Njena pomoč banki konec leta 2013 pa je znašala 1,56 milijarde evrov.
Mesec: To ni prodaja, to je kraja!
To ni prodaja, to je kraja, je v prvem odzivu na prodajo delnic NLB ocenil koordinator Levice Luka Mesec. Nadzorni svet in uprava Slovenskega državnega holdinga (SDH) bi morala po njegovih besedah odstopiti, vlado s premierjem Marjanom Šarcem na čelu pa v Levici pozivajo, naj se sestane kot skupščina SDH in "to sramotno ceno zavrne".
Mesec je v izjavi novinarjem v DZ spomnil, da je prejšnja vlada pod vodstvom Mira Cerarja konec leta 2017 zavrnila boljšo izhodiščno ceno za NLB "in to kljub temu, da bi bil takrat po prodaji kupec tisti, ki bi poplačal tožbe varčevalcev hrvaške LB".
"Zdaj so to preusmerili na državni proračun, na katerem so še vse terjatve razlaščenih obvezničarjev in delničarjev. Mi pa bomo prodali to banko za manj kot tretjino vložka vanjo v dokapitalizaciji," opozarja Mesec. Izkupiček tega po njegovih ocenah ne bo pozitiven, ampak več stomilijonski proračunski minus.
"Zato je treba to zadevo ustaviti, dokler je še čas. Vlada se mora sestati kot skupščina SDH in ceno zavrniti," je odločen Mesec.
V Levici so sicer zahtevali sklic nujne seje odbora DZ za finance, na kateri se želijo po njegovih besedah o tem pogovoriti s premierjem, ministrom za finance, SDH in poslanci. Seja s točko dnevnega reda "ustavitev izsiljene privatizacije NLB in Abanke" je sklicana za četrtek.
Cena za delnico NLB je v postopku IPO postavljena pri 51,50 evra, torej na spodnji meji cenovnega razpona, določenega med 51,50 in 66 evrov. Država je v tem postopku za zdaj prodala 59,1 odstotka delnic NLB, s čimer bi iztržila nekaj manj kot 609 milijonov evrov. Ob upoštevanju posebne stabilizacijske opcije bi delež lahko narasel na 65 odstotkov.
Si mislu za odslužene politike?
Glavno,da prodajo banko pa tudi,če zgolj za 1 evro!! Če je ne bodo bo čez leto ali 2 zopet dokapitalizacija nekaj miljardna!! Končno več ne bodo politiki in njihovi "oprode" imeli svojega bankomata na račun ubobožanih DAVKOPLAČEVALCEV!!
Mislim, da je vodstvo banke in naša politika zamolčalo pravo vrednost te banke in njene verjetno zelo velike dolgove zaradi slabega dela nam davkoplačevalcem. Ta banka je bila bankomat levom strankam in tudi pralnica tujega denarja. Gre po poti NKBM.