Tomaž Novak, vodja oddelka za gospodarske javne službe na Občini LaškoTo z lastništvom ČN je tako, kot če bi jaz 25 let hodil v pekarno po žemljice, potem pa bi nekega jutra prišel in rekel: “Tako, zdaj je pa pekarna moja.”
“Računi podjetja WTE, ki smo jih zavračali, so bili tako visoki, kot da bi čistilna naprava (ČN) delala s polno močjo. A ni, saj je nanjo priklopljena le slaba tretjina tistih, ki bi lahko bili. Zneski pa so za kar dvakrat presegli porabo vse vode v Laškem, kar pomeni, da je bila v račune zajeta tudi meteorna voda. Zadeva je sporna že na prvi pogled,” pravi župan Franc Zdolšek, ki ga še jezi odločitev arbitražnega senata. Ta je občini naložil plačilo 1,1 milijona evrov z obrestmi vred nemškemu podjetju WTE za čiščenje odplak, čeprav to ni zgradilo kanalizacijskega sistema ne v Laškem ne v Rimskih Toplicah, kar bi sploh omogočilo priključitev na ČN. Občina je začela po tem, ko WTE do leta 2005 ni izpolnil pogodbenih obveznosti, kanalizacijski sistem graditi sama.
Ni bilo denarja
V podjetju WTE pojasnjujejo, da za gradnjo niso dobili denarja. Občina je bila po pogodbi namreč dolžna zagotoviti lastni delež, oni pa bi s tem denarjem najeli kredit za nadaljnja dela. A denarja ni bilo, zato so zgradili le ČN in skromen del omrežja. Koncesijsko pogodbo za osrednjo ČN je pred desetimi leti v imenu občine podpisal takratni župan Jože Rajh in že takrat dejal, da če denar bo, bo vse preprosto, sicer pa bo težko. In denarja občini res ni uspelo pridobiti.
Smotrna le ena
Neuradno se veliko špekulira o tem, da je bila pivovarna kot največja onesnaževalka tista, ki je ČN najbolj potrebovala, občino pa zvabila v projekt zaradi porazdelitve stroškov. Rajh to zanika. “Res je, da je pivovarna potrebovala ČN, skupaj pa smo menili, da je smotrno zgraditi le eno, dovolj veliko za vse, in ne dveh manjših,” poudarja Rajh. Dodaja, da je nad izidom arbitraže vsekakor začuden, saj bi, kolikor se spomni vsebine in določb pogodbe, ta moral biti v prid občini. Ta bo zdaj poskušala doseči njeno razveljavitev. Če ji to ne bo uspelo, ji, če “kazni” ne bo plačala, grozi rubež. A o tem, kako plačati 1,1 milijona evrov, v Laškem sploh ne razmišljajo, saj bodo poskušali spor prej rešiti po redni sodni poti.
Nejasno lastništvo
Pogodbi. V Pivovarni Laško imajo dve pogodbi za ČN. Eno, sklenjeno z občino, in drugo z WTE; vsebina zadnje občini ni znana. Župan si zato z vodstvom pivovarne že dlje prizadeva urediti nejasnosti glede lastništva. Občina bi po preteku koncesijske pogodbe sicer postala lastnica ČN, a bi se kljub temu, da bi vsa leta plačevala visoke zneske, za lastništvo obrisala pod nosom. Iz pogodbe namreč izhaja, da storitve, ki jih plačuje pivovarna, štejejo kot njen delež pri investiciji, s čimer se veča tudi njeno lastništvo.