Športna plezalka Janja Garnbret in kolesar Tadej Pogačar sta najboljša slovenska športnika leta 2024. Med ekipami je bila v tradicionalni anketi Društva športnih novinarjev Slovenije (DŠNS) za najboljšo izbrana moška nogometna reprezentanca Slovenije. Vsi omenjeni so bili najboljši že drugo leto zapored.
Pri nagradi za najbolj obetavno mlado športno osebnost je nogometaša Benjamina Šeška nasledil kajakaš in kanuist na divjih vodah Žiga Lin Hočevar, nagrado za najboljšega med športniki invalidi pa je prejel strelec Franček Gorazd Tiršek.
Svetovni prvak Pogačar, zmagovalec prestižnih dirk po Franciji in Italiji, je v glasovanju 108 novinark in novinarjev dobil 313 točk. Drugi je bil košarkarski zvezdnik Luka Dončić s 127 točkami, tretji z 71 točkami pa kajtar Toni Vodišek, srebrn na olimpijskih igrah v Parizu.
Pogačar je v izjavi za RTV Slovenija dejal, da se vsako leto bolj zaveda pomena tega laskavega naziva. "Slovenija je država z res veliko vrhunskimi športniki, zato je na takšnem glasovanju težko zmagati. Zelo sem ponosen in vesel, da sem to nagrado osvojil še enkrat," je povedal Pogačar.
V imenu slovenskega košarkarskega zvezdnika je priznanje za drugo mesto v izboru prevzel njegov oče Saša Dončić, medtem ko je Luka Dončić zbrane nagovoril v kratkem videu. "Najlepša hvala za nagrado in čestitke tudi ostalim nagrajencem. Vsem želim vesele praznike in vas lepo pozdravljam iz Dallasa," je zbranim dejal član moštva Dallas Mavericks.
Vesel nad tretjim mestom v letošnjem izboru je bil tudi kajtar Toni Vodišek. "Lepo je, da stojim na stopničkah s tako dobrimi športniki. V Pariz sem šel s ciljem, da osvojim olimpijsko medaljo. S takšnimi rezultati sem dokazal, da sem zmožen vsega. V Los Angelesu grem na zlato medaljo in bo, kar bo. Pripravljen sem dati vse od sebe," je povedal Vodišek.
Na največjem športnem dogodku leta v francoski prestolnici je Slovenija dobila še dve zlati medalji, obe sta prispevali športnici, ki sta končali na prvih dveh mestih v glasovanju.
Skoraj nepremagljiva na plezalni steni Garnbret je prejela 305 točk, judoistka Andreja Leški pa 208. Tretja je bila zmagovalka svetovnega pokala v smučarskih skokih Nika Prevc s 108 točkami.
Najboljša plezalka na svetu je naslov najboljše slovenske športnice osvojila že petič. "Vsakič, ko dobiš ta kipec v roke, je občutek isti. V Sloveniji imamo veliko vrhunskih športnic in športnikov, pri čemer je vsak v svetovnem vrhu svojega športa. Dejstvo, da si najboljši med najboljšimi je velika čast, zato omenjeno nagrado prevzemam z velikim ponosom," je dejala Garnbret.
Drugouvrščena judoistka Andreja Leški je bila mnenja, da je naziv športnice morda celo nekoliko podcenjen. "Mislim, da če ti uspe priti že v ožji izbor, je to velik uspeh," je povedala Leški in dodala, da Garnbret ne zavida častitljivega naziva.
Najbolj izenačeno je bilo glasovanje za ekipo leta, najboljši je ločil en sam glas. Nogometna reprezentanca jih je za uspešen nastop na evropskem prvenstvu, kjer se je prebila v zgodovinske izločilne boje, dobila 45, moška rokometna reprezentanca pa za četrto mesto na OI.
Branilec Žan Karničnik, ki je na EP dosegel zadetek proti Srbiji, je ob tem izrazil zadovoljstvo nad druženjem z najboljšimi slovenskimi športniki. "Lepo je, da smo se danes na enem mestu zbrali vsi, ki smo dobro zastopali Slovenijo na letošnjih športnih dogodkih. Prejeta nagrada je pika na i zares dobrega slovenskega nogometnega leta, v katerem smo se zelo izkazali z igrami na evropskem prvenstvu," je bil dobre volje ob prejemu nagrade Karničnik.
Začetna postava Slovenije na tekmi osmine finala Eura 2024.
Letošnja prireditev DŠNS Športnik leta je bila kot običajno v Cankarjevem domu v Ljubljani z neposrednim prenosom na Televiziji Slovenija.
Obrazložitve izbora:
TADEJ POGAČAR
- prvo mesto:
Ko je Tadej Pogačar prikolesaril v leto 2024, je imel pred seboj jasno zarisane tri glavne cilje sezone. Iz Monaka prek Rima in Nice priti do Züricha in se tam odeti v mavrično. Za svojo prvo rožnato majico, ki si jo je priboril v drugi etapi dirke po Italiji in jo nosil do konca, je potreboval dobrih 79 ur, deset minut manj kot najbližji zasledovalec. Nekaj več kot 3300 kilometrov za dvig pokala neskončnosti. Dober mesec kasneje je začel loviti tretjo zmago na dirki po Franciji v zadnjih petih letih. Nabralo se je 52 višinskih kilometrov, dobil je šest etap, ne Vingegaard ne Evenepoel mu nista prišla blizu. Rumeno zmagoslavje - tokrat prvič v zgodovini na Azurni obali v Nici. In potem Zürich. Posebna dirka - en dan, drugi "soigralci" in svečano oblačilo za vso naslednjo sezono. Še ena briljantna solopredstava. Po napadu 100 kilometrov pred ciljem je zadnjih 51 km odpeljal sam. Tudi v hrbet ga ni gledal nihče - preveč je bil spredaj. Svetovni prvak Tadej Pogačar.
LUKA DONČIĆ
- drugo mesto:
Za Luko Dončića je bila sezona 2023/24, njegova šesta v ligi NBA, najuspešnejša doslej. Ob koncu rednega dela je moštvo Dallasa popeljal do prvega mesta jugozahodne skupine. Njegova statistika v rednem delu, v katerem je Dallas dosegel 50 zmag, je bila navdušujoča. Bil je prvi strelec lige s 33,9 točke na srečanje. Še petič je nastopil na tekmi zvezd in še petič je bil uvrščen v najboljšo peterko. Luka Dončić se s tem ni zadovoljil. Ob začetku končnice je ostal brez naslova najkoristnejšega igralca sezone, zato je bila njegova želja po naslovu prvaka še toliko močnejša. Kljub utrujenosti in številnim zdravstvenim težavam je iz tekme v tekmo dokazoval svoje sposobnosti in skupaj s Kyriem Irvingom ekipo zanesljivo vodil proti velikemu finalu. Najprej so Mavericks s 4:2 porazili Los Angeles Clippers, nato z enakim izidom Oklahomo, v finalu zahodne konference pa s 4:1 še Minnesoto. Dončić pa je bil najkoristnejši igralec dvoboja. V velikem finalu je Dallasu zmanjkalo moči in tudi nekaj kakovosti. Boston ga je zanesljivo dobil in Dallas bo moral čakati na novo priložnost. Na tokratno je kar 13 let.
TONI VODIŠEK
- tretje mesto:
Na jadralskem prizorišču olimpijskih iger v Marseillu je spored prinesel novo disciplino, v kateri je Slovenija upravičeno upala na odličje. Toni Vodišek je namreč v razredu formula kite že osvojil tudi naslov svetovnega prvaka. Finale so morali zaradi pozne ure prekiniti in ga prestaviti na naslednji dan. Vodišek je bil čisto blizu naslova olimpijskega prvaka, saj je potreboval le še eno regatno zmago, a se mu zadnji nastopi niso preveč posrečili. Svoje so prispevale tudi vremenske razmere, saj je bilo treba zaradi težav z vetrom dolgo čakati. Dodatno sta k živčnosti prispevali dve manjši kazni, ko na pregledu opreme ni bilo Vodiškove čelade, pa tudi nihče iz ekipe ni bil prisoten. Prvi nastop je bolje uspel Avstrijcu Bontusu, ki se je tako po točkah izenačil z Vodiškom, in jasno je bilo, da naslednja regata že lahko da zmagovalca. Vodišek se je edini odločil za povsem desno stran regatnega polja in popoln napad, ki pa se mu je ponesrečil. Končal je v vodi, Bontus pa se je odpeljal zlati medalji naproti.
JANJA GARNBRET
- prvo mesto:
Ko si je Janja Garnbret pred tremi leti kot prva športna plezalka v zgodovini okoli vratu nadela zlato olimpijsko medaljo, so se njene misli za trenutek že usmerile proti Parizu in osvojitvi novega vrha. Veljala je za prvo favoritinjo in tudi sama si je naložila veliko breme - zanima me samo zlato, je ponavljala v številnih intervjujih. Na balvanih se je začelo odlično, potem pa je prišel na vrsto četrti balvan, z njim pa težave in predvsem trenutek, ko nam je vsem, Janji Garnbret pa najbolj, zastal dih. Poškodba prsta - kako huda je, bo lahko nadaljevala, bo zdržal še eno obremenitev? V odmoru pred težavnostno nalogo je bila potočena tudi kakšna solza. A vse se je dobro izteklo. Spet je dokazala, da je ta trenutek daleč najboljša plezalka na svetu. In lahko si je dovolila solze veselja. Potrdila je, da je pri njej meja samo nebo. In zagotovo so njene misli že v Los Angelesu.
ANDREJA LEŠKI
- drugo mesto:
Svojo pot na pariškem tatamiju je Andreja Leški začela odločno in odlično. Po dveh lahkih zmagah v uvodnih kolih je četrtfinalni dvoboj Koprčanki namenil težko nasprotnico - Kanadčanko Catherine Beauchemin-Pinard, drugo judoistko sveta in bronasto z iger v Tokiu. Izenačen dvoboj se je zavlekel v podaljšek in boj do zlate točke. To je z vazarijem dosegla Leški. Sledil je polfinale - na nek način vrhunec dneva. Polna dvorana Marsovo polje, nasprotnica pa domača tekmovalka Clarisse Agbegnenou. Šestkratna svetovna prvakinja, branilka naslova iz Tokia, ki je premagala Tino Trstenjak. A Andreja Leški se ni ustrašila. Izenačenemu dvoboju je sledil odločilni napad. Potreben je bil ogled videoposnetka - dvorana je obnemela, medalja za Slovenijo je bila zagotovljena. Po dveh izjemnih predstavah se je bilo treba za piko na i zbrati še proti na papirju slabši nasprotnici, Mehičanki Prisci Awiti Alcaraz. Ta je celo povedla, a potem je sledilo ... In veselju ob osvojitvi zlatega odličja ni bilo konca.
NIKA PREVC
- tretje mesto:
Devetnajstletna Nika Prevc se je v sezoni 2023/24 kot meteor povzpela na vrh članske konkurence v smučarskih skokih. Prejšnjo je končala na 19. mestu in je brez velikih napovedi, kljub dobrim pripravam, vstopila v novo. Dobri rezultati so se kar vrstili, še posebej uspešen pa je bil del po novem letu. V Beljaku je 3. januarja z zmago, ki jo je ponovila tudi naslednji dan, prevzela vodstvo v skupnem seštevku in ga do konca sezone ni več spustila iz rok. Po zmagi na Japonskem se je konec januarja veselila tudi na domači tekmi na Ljubnem ob Savinji. S takrat šesto zmago je postala Slovenka z največ zmagami v svetovnem pokalu. V Trondheimu je dosegla še sedmo, na tekmi v Vikersundu pa si je že pred finalom v Planici zagotovila končno prvo mesto in se tudi ob zadovoljstvu brata Petra, ki se je poslovil od aktivnega skakanja, veselila svojega prvega kristalnega globusa.
MOŠKA NOGOMETNA REPREZENTANCA
- ekipa leta:
Po 24 letih se je slovenska moška nogometna reprezentanca znova udeležila velikega tekmovanja in tudi tokrat pod vodstvom selektorja Matjaža Keka. Nastop na evropskem prvenstvu v Nemčiji je minil v znamenju remijev. Najprej proti Danski, ko je za izenačenje poskrbel Erik Janža. Sledil je nesrečni remi s Srbi v Münhnu - Slovenija je povedla z golom Žana Karničnika, potem pa v zadnjih sekundah sodnikovega dodatka prejela zadetek za 1:1. Zadnja tekma skupinskega dela proti Angležem se je končala brez golov, a je Slovenija vseeno dosegla zgodovinski uspeh - prvo uvrstitev v izločilne boje in tekmo proti Portugalski, ki jo bomo pomnili še dolgo. Redni del brez zadetkov, potem pa izjemno razburljiv podaljšek. Najprej je Jan Oblak z obranjeno enajstmetrovko v jok spravil Cristiana Ronalda, malo pred koncem pa je bil v dvoboju iz oči v oči med vratarjem Diegom Costo in Benjaminom Šeškom uspešnejši prvi. Odločitev je padla v treh serijah izvajanja enajstmetrovk - Slovenija trikrat neuspešno, Portugalska trikrat v polno. Kljub porazu in žalosti je Slovenija z nekaj grenkega priokusa prvenstvo zapustila z dvignjeno glavo.
ŽIGA LIN HOČEVAR
- najbolj obetavna mlada športna osebnost leta:
Odločitev o najobetavnejši športni osebnosti tokrat ni bila težka. Vožnja po brzicah mu je bila položena v zibko, kakovost in hitrost je dodal sam z zavzetim delom. Polna torba letošnjih odličij govori sama zase. Blestel je na domačem evropskem prvenstvu v Tacnu. Maja je takrat še šestnajstletnik priveslal do naslova evropskega prvaka v kanuju. Tudi tako izkušeni, kot so Savšek, Božič, Prskavec, Benuš, mu niso bili kos. Dan kasneje je z Božičem in Savškom še enkrat odlično opravil s progo in stal na najvišji stopnički tudi na ekipni tekmi. Štirinajst dni kasneje je dočakal tudi prvo zmago v svetovnem pokalu. Prizorišče krstnega uspeha v tem tekmovanju pa Augsburg. Popolno sezono je končal v Krakovu, kjer je na mladinskem evropskem prvenstvu postal prvak v kanuju tako posamično kot ekipno, temu pa je dodal še srebro v kajaku in bron v krosu.
FRANČEK GORAZD TIRŠEK
- športnik invalid leta:
Priljubljeni Nani je na prejšnjih treh paraolimpijskih igrah vsakič osvojil odličje, a zlato se mu je vztrajno izmikalo. Tokrat je v Francijo odpotoval prepričan o svojih sposobnostih in odločen, da se povzpne še na najvišjo stopničko. Na prizorišču, ki je bilo slabih 300 kilometrov oddaljeno od Pariza, je bil v predtekmovanju šesti in se zanesljivo uvrstil med osem najboljših v streljanju z zračno puško stoje. Odločilni nastop je začel zelo zanesljivo in se hitro vzpenjal po razpredelnici. Na koncu sta na strelišču ostala zgolj dva - Franček Gorazd Tiršek in domači strelec Tanguy de la Forest. Pred zadnjima dvema streloma je bila razlika med njima zgolj 0,2 točke. Tiršek je najprej zadel odličnih 10,7 in prednost še nekoliko povišal. Francoz je z zadnjim strelom pohitel, slovenski junak pa si je vzel več časa in kljub nekoliko slabšemu strelu obdržal minimalno prednost ter zmagal z novim olimpijskim rekordom.
