1. Športnik leta (Peter Prevc)
Za Petrom Prevcem je sanjska sezona. Zmagoviti niz je začel tlakovati sredi decembra v Nižnjem Tagilu, nato pa ga je konkurenca vso zimo gledala z velikimi očmi. Vsi vrhunci sezone so bili njegovi.
Ni bilo treba dolgo čakati na novo eksplozijo veselja. Romanje slovenskih navijačev smo dočakali tudi na januarskem svetovnem prvenstvu v poletih na Kulmu. Pri naših severnih sosedih je bila vanj usmerjena vsa pozornost, ko je osvojil zlato medaljo - po Robertu Kranjcu iz leta 2012 drugo tovrstno za Slovenijo.
A se tam ni ustavil. Vse sile je usmeril v svetovni pokal in se spogledoval z rekordi velikega Gregorja Schlierenzauerja. Z dvojnim uspehom v Almatyju si je veliki kristalni globus za skupno zmago v svetovnem pokalu priskakal že šest tekem pred koncem sezone. Za piko na i je pred prelepo navijaško kuliso v domači Planici poletel še do malega kristalnega globusa v razvrstitvi poletov. In kaj bi bilo lahko sploh lepše kot to, da je izjemno popotovanje sklenil z zmago pred številnimi slovenskimi navijači v dolini pod Poncami.
Zdaj so na ogled njegove znamke. 2303 točke, 15 zmag in skupno 22 stopničk v eni sezoni svetovnega pokala so namreč mejniki, ki bodo motiv za marsikoga v karavani smučarskih skokov.
2. Športnica leta (Tina Trstenjak)
Po štirih letih priznanje za najboljšo športnico v državi znova prejema olimpijska prvakinja v judu v kategoriji do 63 kilogramov, le da tokrat to ni junakinja iz Londona Urška Žolnir, temveč njena naslednica na Olimpu, ki je do vrhunca kariere prišla na avgustovskih igrah v Riu de Janeiru - 26-letna Tina Trstenjak.
Izkušeni ideolog kluba Sankaku in kar celotnega slovenskega judoističnega vrha je znova našel pot, kako svojo varovanko pripeljati do želene borilne ravni v najbolj pomembnem trenutku. Obenem pa jo je uspešno prepričal tudi o tem, da je to njena življenjska priložnost. Na četrti dan olimpijskih iger, 9. avgusta, je lahko z roba tatamija ponosno spremljal niz vrhunskih predstav, katerih jasno sporočilo je bilo preprosto, najboljša sem!
Trstenjakova se je v velikem slogu zavihtela na najvišjo stopničko in tako po rokometašici Alenki Cuderman, alpski smučarki Tini Maze in že omenjeni Žolnirjevi, ob kateri je bila pred štirimi leti v vlogi sparing partnerice, postala šele četrta olimpijska prvakinja iz Slovenije.
3. Ekipa leta (hokejska reprezentanca)
Slovenska hokejska reprezentanca je z drugo zaporedno uvrstitvijo na zimske olimpijske igre vnovič osupnila športno javnost in petič zavzela vrh v izboru za ekipo leta. Risi bodo v olimpijskem Pyeongchangu branili visoko sedmo mesto iz nepozabnega Sočija, v predtekmovanju pa se bodo tako kot na igrah ob Črnem morju pomerili z Rusijo, Združenimi državami Amerike in Slovaško.
Slovenija se je na štiridnevnem turnirju izkazala z moštvenim duhom in odgovornim pristopom. Vodilni zvezdnik Anže Kopitar je bil v Minsku nesporni vodja na igrišču, z več kot 96-odsotno uspešnostjo ubranjenih strelov je blestel vratar Gašper Krošelj. Uvrstitev v Pyeongchang je tudi največji uspeh selektorja Nika Zupančiča na njegovi kratki trenerski poti. Zupančič je nadgradil delo svojega predhodnika Matjaža Kopitarja, pri katerem je pet let deloval v vlogi pomočnika.
4. Športnik invalid leta (Veselka Pevec)
Tudi 15. paraolimpijske igre so prinesle obilo veselja slovenskemu športu. Zato je v prvi vrsti poskrbela 51-letna strelka Veselka Pevec. V dramatičnem finalu, ko sta odločala dva strela, je z zračno puško stoje v disciplini R4 v kategoriji SH2 za pičli dve desetinki ugnala reprezentančnega kolega Frančka Gorazda Tirška. Dosežek iz Brazilije je nadgradila še z dvema rekordoma - po novem je ponosna lastnica rekorda kvalifikacij in finala.
Pevčeva, rojena je v hrvaškem Kninu, je tetraplegik, na invalidskem vozičku je od rane mladosti. Njen nekdanji partner se ni mogel sprijazniti, da gre Veselka svojo pot. Na železniški postaji v Kninu jo je ustrelil, a je čudežno preživela. Kar osem mesecev je bila v splitski bolnišnici. Med zdravljenjem je izvedela za način rehabilitacije v Sloveniji, kjer se je ustalila in si ustvarila dom. Ponosna je na hči Sašo, v veselje in pomoč pa so ji tudi sokrajani iz Vidma, kjer biva.