Kriterij Dauphine, osemdnevna etapna dirka po gorati pokrajini Dofineji na jugovzhodu Francije, velja za eno najprestižnejših tedenskih dirk na kolesarskem koledarju. Gre za zelo razgibano in hribovito dirko, ki najbolj ustreza dobrim hribolazcem, v boju za skupni seštevek pa igra pomembno vlogo tudi vožnja na čas.
Vse do treh let nazaj je zmaga na Kriteriju Dauphine pomenila, da si eden glavnih favoritov tudi na Dirki po Franciji, saj so Bradley Wiggins (2012), Chris Froome (2013, 2015, 2016) ter Geraint Thomas (2018) vsi dobili še Kriterij Dauphine, preden so večno slavo dosegli z zmago na Dirki po Franciji. Zadnji trije zmagovalci Jakob Fuglsang, Daniel Felipe Martinez in Richie Porte pa so prekinili ta trend, a vseeno je celotnemu kolesarskemu svetu jasno naslednje, če prideš na Kriterij Dauphine v slabi formi, nimaš kaj iskati na Touru.
Prav zato je že današnja tretja etapa Kriterija Dauphine tako pomembna za našega šampiona Primoža Rogliča, saj po dveh etapah, kjer sta zmagi pripadli sprinterjem ter ubežnikom, prvič na dirki pričakujemo spopad najboljših kolesarjev sveta, saj je tretja etapa prva, ki se zaključi z vzponom.
164 kilometrov dolga etapa od Saint-Pauliena do Chastreix-Sancyja bo sicer postregla z dvema vmesnima vzponoma, preden se bo zaključila s 6,2 kilometra dolgim 5,6-odstotno strmim vzponom druge kategorije.
Od starta do cilja bo sicer kolesarje po tej zelo razgibani pokrajini pričakalo več vzponov, a so le trije kategorizirani. Vse skupaj se bodo tako kolesarji povzpeli kar za 2700 metrov nadmorske višine.
Kolesarji se bodo vzpenjali vse od samega starta, a ob precej nizkem naklonu, dokler jih po 17. kilometru ne pričaka pretežno ravninski del, ki se zaključi s spustom do vznožja prvega kategoriziranega vzpona. Ko kolesarji prečkajo Côte de Saint-Vert (3. kategorija, 3,5 kilometrov, 6,5 %), jih pričaka še spust ter nato dolg ravninski del etape.
Po približno 100. kilometru pa se začne teren ponovno počasi vzpenjati. Približno 30 kilometrov gre za nekakšno "lažno ravnino", saj na prvi pogled izgleda cesta precej ravna, a se v resnici ves čas rahlo vzpenja. Kolesarje nato pričaka še drugi kategorizirani vzpon Côte de Besse-en-Chandesse (4. kategorije), ki pa ob dolžini vsega 1,2 kilometra in povprečnem naklonu 6 % ne bo predstavljal največjega izziva najboljšim kolesarjem. Tudi po vrhu kategoriziranega vzpona se cesta nadaljuje s 6-kilometrskim vzponom, a ob dosti nižjem naklonu.
Cesta se nato ob nekaterih vmesnih krajših vzponih naslednjih 25 kilometrov pretežno spušča, preden kolesarje pričaka najtežji vzpon dneva. Gre za vzpon druge kategorije, dolg 6,2 kilometra, ob 5,6-odstotnem naklonu, zanimivo pa je, da sta poslednja kilometra skorajda povsem ravna, z izjemo zadnjih 200 metrov, katerih naklon znaša 8,1%.
Že tretja etapa bo tako pokazala, kakšne noge ima slab mesec pred največjo dirko sezone naš Roglič, medtem ko bo vse skupaj še dosti bolj jasno po sredinem kronometru ter dveh brutalnih etapah na visoki nadmorski višini, s katerima se dirka ta vikend tudi zaključi.
Predzadnja etapa namreč ponudi dva velikana dirk po Franciji, Col du Galibier in Col de la Croix de Fer, medtem ko se zaključi s kratkim vzponom do cilja. Po današni preizkušnji ter sredinem kronometru bi tudi sobotna etapa morala biti pisana na kožo našemu Rogliču, ki blesti v sprintih razredčenih skupin.
Zadnji dan pa nas čakajo nekoliko lažji vzponi, preden se dirka zaključi z naravnost brutalnim vzponom na Plateau de Solaison. Gre za 11,3 kilometre dolg vzpon, s povprečnim naklonom kar 9,2 %.
Primož Roglič naj bi po besedah iz Jumbo-Visme že popolnoma zacelil poškodbo kolena, katera ga je mučila tekom Dirke po Baskiji in naj bi bil v zelo dobri formi, katero stopnjuje za nastop na Dirki po Franciji. Izmed vseh udeležencev dirke je tudi edini kolesar, ki mu je letos že uspelo dobiti katero izmed etapnih dirk, potem ko je marca slavil na dirki Pariz-Nica, in zato velja za glavnega favorita dirke.
Za njegovega najtežjega nasprotnika bi lahko šteli celo moštvenega kolega Jonasa Vingegaarda, ki bo na Touru imel vlogo Rogličevega sokapetana, medtem ko se iz ostalih ekip kot največja nevarnost zdijo Wilco Kelderman, Ben O’Connor, Damiano Caruso, Brandon McNulty, Enric Mas, David Gaudu, Tao Geoghegan Hart, Dylan Teuns ter Juan Ayuso.
Pot do zmage nikakor ne bo lahka, toda če se želi Roglič že čez slab mesec dni postaviti po robu Tadeju Pogačarju ter kapetanom iz ekipe Ineos Grenadiers, bo moral že na Kriteriju Dauphine pokazati svoje stare predstave iz časov pred poškodbo.
Navsezadnje pa bi morala biti dodatna motivacija za Rogliča tudi njegova zgodovina s to dirko, saj ima z njo še neporavnane račune. Do sedaj se je namreč Kriterija Dauphine udeležil le leta 2020, ko je bil daleč najmočnejši kolesar in tik pred zmago, a je moral pred zadnjim dnem zaradi poškodbe po padcu odstopiti.
