Tadej Pogačar je šampionsko vstopil tudi v sezono 2024. Potem ko je slavil že na svoji prvi dirki sezone, spektakularni Strade Bianche, je stopil na najnižjo stopničko na legendarnem kolesarskem spomeniku, dirki Milano-San Remo, medtem ko je naravnost pometel s konkurenco na dirki po Kataloniji, kjer je dobil kar štiri etape, skupno zmago ter tudi majici za najboljšega po točkah in na gorskih ciljih.
Vsekakor izjemni dosežki in pravi užitek je spremljati kolesarja s tako željo po zmagi, a po mnenju dveh kolesarskih strokovnjakov bi se mu lahko njegova želja po zmagi na čisto vsaki etapi, katere se udeleži, v prihodnosti še maščevala. O tej temi se je namreč za ameriško televizijsko mrežo NBC s svojim bivšim kolesarskim kolegom Christianom Vande Veldejem pogovarjal nekdanji ameriški kolesarski zvezdnik Tejay van Garderen.
"Če sem iskren, jih je ponižal, da so vsi izgledali kot mali otroci. Bilo je kar frustrirajoče," je priznal Van Garderen, sicer športni direktor pri kolesarski ekipi EF Education-EasyPost. "Očitno je, da si želi zmagovati in prav je, da zmaguje, ker je najboljši na svetu. To razumem. Toda vse je bilo odločeno in v begu imate kolesarje, ki zaostajajo 10 minut v skupnem seštevku, a jih njegova ekipa vseeno drži zgolj na minutni razdalji, ker si želi ponovno zmagati," je Van Garderen Pogačarju očital, da preostalim ne pusti niti drobtinic, pa čeprav je že dolgo jasno, da je skupna zmaga njegova.
Frustration growing with Tadej Pogacar's tactics.
— NBC Sports Cycling (@NBCSCycling) March 26, 2024
Will it come back to bite him in the future? #VoltaCatalunya103 pic.twitter.com/QQ1uCx7ZF6
Pogačar seveda niza zmage za zmago, a si hkrati ustvarja vse večjo tarčo na hrbtu. Kot nesporno najboljši kolesar na svetu bo imel na dirkah številne nasprotnike, ki bi znali tudi združiti moči v boju s praktično nepremagljivim Slovencem. Toda po mnenju obeh Američanov si bo težko našel kakšne zaveznike, saj si s svojo željo po zmagovanju ne ustvarja veliko prijateljev.
"Poglejte si šesto etapo na dirki. V ospredju smo imeli dva kolesarja, ki sta bila v skupnem seštevku pol ure za Pogačarjem, a jima je dovolil vsega minuto prednosti. Če beg ujame kakšna druga ekipa, ker je to njihova taktika, saj si želijo etapne zmage, in se Pogačar posledično znajde v boju za etapno zmago, potem v redu, naj zmaga! Nikomur ni treba podariti zmage. Toda, da sami lovijo ubežnike, ki so pol ure zadaj, to ni taktično smiselno. Na tak način si ne ustvarja veliko prijateljev."
"Poglejte, po navadi na tedenskih dirkah odločajo celo bonifikacijske sekunde in se dirke zmagujejo z malimi razlikami. Šele na velikih tritedenskih dirkah pride do velikih razlik. Toda zdaj gledamo ogromne razlike tudi na tedenskih dirkah, ker je tako dominanten. Ne motijo me zmage. Ne želim, da prepusti komu zmago, kot jo je Lance Armstrong Marcu Pantaniju. Ne pravim, da naj lahkotno obrača pedala do cilja in podari zmago drugemu, kajti to je s***je. Ne počni tega, blefiraj, obnašaj se, kot da ti ni do tega, da bi jih lovili in naj to nalogo prevzame kdo drug. Toda preprosto žrtvuje celotno ekipo, da le poskrbi, da ubežniki ne osvojijo ničesar, saj si sam želi zmagati preprosto vse," je svojo lekcijo končal nekdanji odlični kolesar.
Van Garderen je sicer svoj čas veljal za najboljšega ameriškega kolesarja ter enega najbolj nadarjenih na svetu, a zaradi težav s poškodbami in zdravjem ni nikoli uresničil vsega svojega potenciala. Vseeno je v svoji 14-letni karieri med letoma 2008 in 2022 dosegel nekaj izjemnih rezultatov. Dosegel je 16 profesionalnih zmag, od tega eno etapno na Giru leta 2017. Leta 2012 pa je na Touru osvojil belo majico za najboljšega mladega kolesarja dirke. Dobil je tudi dve zelo prestižni ameriški etapni dirki, USA Pro Cycling Challenge v letih 2013 in 2014 ter dirko po Kaliforniji leta 2013.
Dirko po Franciji je kar dvakrat končal na izjemnem petem mestu ter dirko po Španiji enkrat na desetem. Prav tako je stal na stopničkah na številnih najprestižnejših enotedenskih etapnih dirkah. Kriterij Dauphine je dvakrat končal na drugem mestu in enkrat na tretjem, tretji pa je bil tudi na dirki po Kataloniji. Na največjih sedmih enotedenskih etapnih dirkah ima tri etapne zmage (dvakrat na dirki po Kataloniji in enkrat na dirki po Švici) ter kar trinajst uvrstitev med najboljšo deseterico v skupnem seštevku, tako da je vrsto let veljal za enega najbolj nevarnih in zanesljivih kolesarjev za skupni seštevek.
Pogačar je mislil podariti zmago svojemu 2, v ekipi , vendar je ta opešal in ni mogel slediti ne njemu ne glavnini in se obnjih potem prebil do zmage. Pa je šel sam naprej .
Kaj se le muci ta avtor T. M.! Cel clanek je ena sama „fausija“ v amero-zlovenski obliki, ki potrdi staro reklo, da „losem kurcu i dlaka smeta“! Kreten blentavi, tudi zadnji se bori za zmago in ne za „prijateljstvo“ na tekmovanju!!!