Camp Nou s stoječimi ovacijami nagradi le izjemne posameznike. Lionel Messi jih je deležen praktično vsako tekmo, a tudi Argentinec, ki je zaradi poškodbe izpustil sobotno tekmo z Mallorco, bi moral globoko pobrskati po svojih arhivih, da bi našel podobno navdušenje, kot ga je s svojim povratkom izzval njegov soigralec Éric Abidal.
Francoski branilec se je po presaditvi jeter na zelenice vrnil 402 dneva po zadnji odigrani tekmi v dresu Barcelone, in ko je na semaforju četrtega sodnika v 70. minuti zasijala številka 22, je praktično ves stadion vstal. In ploskal.
"Res je bil to zelo poseben trenutek po enem letu. Hvala mojemu bratrancu, ker brez njega ne bi bil tukaj," je za Canal+ po tekmi dejal vidno ganjeni Abidal. Na svojega bratranca, ki je bil njegov darovalec, se je spomnil tudi s posebno majico pod dresom.
Po hribih in dolinah do zelenice Camp Noua
"Hvala za podporo ljudi, družini, prijateljem in navijačem FC Barcelone. Prav tako hvala ljudem iz bolnice, ki so se borili tako, kot sem se boril jaz," je nadaljeval Abidal. "Ne smeš se nehati boriti, moraš verjeti in moliti. Mogoče sem postal nek vzornik brez da bi to hotel, ampak če lahko pomagam in svetujem ljudem, bom to brez dvoma storil."
Abidalu je stadion ovacije namenil že na ogrevanju pred in med tekmo, Alexis Sánchez pa je po zadetku v prvem polčasu stekel do klopi in ga objel. Po menjavi z Gerardom Piquéjem so navijači bučno pozdravili vsak njegov dotik z žogo.
Francoski branilec je presaditev jeter prestal 10. aprila lani, nato pa začel težko pot proti popolnemu okrevanju. Dolgo časa je s Juanjojem Brauom in ostalimi fizioterapevti Barcelone treniral samostojno in tekel po okoliških hribih, da bi svojo prvo pravo tekmo pred dnevi odigral v dresu B-ekipe proti Istresu, njegov povratek na Camp Nouu pa je bil seveda sploh poglavje zase.
Bratranec je bil najpomembnejši
Abidal je po tekmi spregovoril tudi za BarçaTV, kjer je izrazil željo, da bi igral še vsaj sezono ali dve, sicer pa ne misli več igrati. Barcelona naj bi mu po nekaterih informacijah že ponudila trenersko vlogo ne glede na razplet.
"Vilanova mi je rekel, da naj se dobro ogrejem. Pred tekmo sva govorila. Tito me je vprašal kako sem, ker me ni videl na treningih, ampak počutil sem se dobro, to sem mu tudi rekel. To je bil moj dan," je za klubsko televizijo še povedal Abidal.
"Lahko sem kar hočete, brez da bi želel. V življenju so ljudje, ki imajo dobre in slabe dni. Jaz sem se boril za ljudi, ki jih imam rad. Lahko sem vzor za boj in to, da se nikoli ne predaš. Moj bratranec je najpomembnejša oseba. Moj najboljši prijatelj mi je bil prav tako pripravljen pomagati, prav tako pa še ena oseba, ampak to je storil on. To je bilo prvič, da je bil v bolnici in prvič so mu odprli trebuh. Zahvaljujem se mu, njemu in celi njegovi družini. On je stal za kamerami, toda opravil je spektakularen trud."
Zelo vesel tudi za Tita
Abidal je zatrdil, da se zdaj počuti dobro. Namignil je tudi, da bo v primeru neuspešnega povratka odšel v novinarske vode, velik delež pri okrevanju pa je imel tudi trener Tito Vilanova, ki je prehodil podobno pot kot njegov varovanec in se po odstranitvi obušesnega tumorja pred kratkim vrnil z zdravljenja v New Yorku.
"Počutim se zelo dobro. Nogomet je moje življenje in veliko sem delal za to, da sem lahko nogometaš. Nočem zaključiti brez da bi igral. Imel sem malce odprta izhodna vrata, a nisem želel oditi tako. Če bom lahko nadaljeval bom, drugače pa bom mogoče pomagal vam (novinarjem, op. a.)," je nadaljeval Abidal.
"Ko sem dobil ponovno diagnozo, sem razmišljal tako kot prvič. Da se dvignem, ozdravim in vrnem. Tito mi je veliko pomagal, ker mi je dejal, da naj si vzamem čas, in da me čakajo. Juanjo mi je rekel naj se zbudim, da so mimo že meseci, in da se moram vrniti. Želel sem se vrniti in pomagati ekipi. Smo več kot družina in vsi želimo pomagati. Zelo sem vesel tudi za Tita in njegov povratek. Ve, da mu bodo njegovi igralci vedno ob strani, če bo potreboval pomoč. Želimo osvojiti vse lovorike, ki so še na voljo. Jaz pa sem vesel, da sem lahko na igrišču, in da lahko spet pomagam."
Po povratku zahrbtne bolezni ni bilo jasno, če se bo Abidal sploh lahko vrnil na najvišji nivo. Francoz je priznal, da si je želel preneheti z igranjem nogometa, zdaj pa je njegova želja, da bi vztrajal vsaj še dve leti.
"Želel sem si prenehati. Prvo leto je bilo enako. Ampak po nekaj dneh sem spet želel pomagati in igrati. Tokrat je bilo enako. Zdaj se počutim dobro, in če bom lahko igral še eno ali dve leti, bom igral. Drugače bom odkorakal. Zakaj sem imel na majici številko 13? Ne morem razložiti celotnega pomena, ampak vsi prijatelji iz moje soseske so 'trinajstice', zato so se v njej prepoznali. Jutri jim bom od doma poslal to majico," je še zaključil Abidal.
