Že pred uspehi v Evropi ste se prikupili navijačem Rijeke.
Prvo tekmo sem vodil proti Osijeku in takoj smo dobili gol. Na klopi sem zmrznil. Po 15 ali 20 minutah sem še vedno slišal navijanje. Ne vem, koliko jih je bilo, a ob polčasu so še vedno navijali. Rekel sem si, da potem pa že ni tako slabo. Videli so, da se je ekipa borila, Armada pa jo je kar naprej bodrila. Vedno so reagirali na moje poteze. Kasneje sem videl, da prihajajo navijat po dežju, mislim, da je bila spomladi vsaka tekma deževna. Bobni, meni je to fantastično ... Zame je to ljubezen, saj podpirajo igralce, ki hočejo, pa jim ne gre.
Odnosa niso zamajala niti poročila, da ste "hajdukovec" ...
V moji mladosti so bili v bivši državi štirje klubi, ki so se spremljali. Meni je bil takrat všeč Tomislav Ivić, doživel sem Stari plac in moje simpatije grejo Iviću, Žungulu, Jerkoviću ... Morda sem zato sedaj tako proti Hajduku, saj sem videl, kaj je ta klub pomenil takrat. Sedaj razmišljam le o Rijeki. Tisti, ki me poznajo, vedo, kakšen sem.
Bili ste uspešen selektor Slovenije, sedaj pa sta z vami na Reki dva potencialna slovenska reprezentanta. Slovenija se bori za Euro 2016, se lahko vrne na velika tekmovanja?
Slovenija je na dobri poti, ima dobre mlade igralce. Dobro se dela v mlajših selekcijah, kadeti so se uvrstili na evropsko prvenstvo. Dela se sistematično, pogoji so odlični, stadioni super, mladinska in kadetska liga sta zelo kvalitetni, takšni so tudi mladi trenerji in rezultat je tu. Slovenska liga je raj za mlade igralce, ker ni takega pritiska, imajo možnost razvoja. Recimo Verbič, ki ga malokdo pozna, se je prodal za 1,2 milijona evrov iz Celja v Copenhagen, kar je priznanje klubu. Kar se tiče reprezentance: mladi prihajajo, še vedno pa igra deset nogometašev iz moje generacije. So v najboljših letih in Slovenije gre zagotovo na Euro.
Samardžić in Cvijanović?
Miral bi moral najti svoje mesto v ekipi, Cvijanović pa je imel težave med zimskimi pripravami in dobil konkurenco, ki ga je stala igranja. Vendar moram še enkrat opozoriti na njegov karakter, kako on maksimalno dela na vsakem treningu in to se mu bo gotovo vrnilo. Ni moja stvar, da se mešam v selektorjev posel, toda Miral je dokazal, kako pomemben je za Rijeko.
Vam je ljubši selektorski posel ali trenerski vsakdan?
Nikoli ne veš. Imel sem nekaj ponudb za selektorsko mesto. A sedaj se ne vidim v tem, da narediš tri treninge, eno ali dve tekmi, nato pa se dva meseca le voziš in sediš na tribunah. V tem se ne vidim, čeprav nisem več tako mlad in včasih se ujamem v trenutku, ko sem zelo utrujen. Delam dve leti brez premora, po 50 tekem v sezoni in z veliko odgovornostjo za rezultate in ambicije. Imam fantastično pomoč, a želim, da se strokovni štab še okrepi.
O kakšnih ponudbah govorimo?
Ni ponudbe, ki bi me prepričala. Bilo bi nekorektno in podcenjevalno do ljudi, ki so mi omogočili sedanjo službo. Ne zaslužim malo, vsak mesec je denar na računu in če tega ne znaš ceniti ... Morda bi kdaj delal v drugi sredini, ampak šele takrat, ko bom videl, da ne morem več delati tukaj. Najbolj srečen bi bil, če bi do konca izpolnil pogodbo, ki je še kar dolga in da bi se potem razšli kot prijatelji. Ali pa da ostanem na neki drugi funkciji za daljši čas, saj mi je na Kvarnerju zares všeč. Ne manjka mi nič niti v zasebnem, niti v profesionalnem aspektu.
Pred imenovanjem Nika Kovača ste bili v igri za selektorja Hrvaške. Bi sprejeli to službo?
Hrvaška ima selektorja, ki si ga lahko samo želi. Zna delati, okrog sebe ima ljudi, ki jih želi, ima čist odnos z vsemi in dober odnos z igralci. Lažje je voditi slovensko reprezentanco, ker tam ambicije niso tako visoke, Tam so igralci iz manjših klubov, a so entuziasti in zato smo uspeli. Na Hrvaškem pa imate igralce iz Reala in Barcelone in to je treba znati voditi. Rezultat je dober, Hrvaška je popravila igro in je na poziciji, ki ji pripada. Toliko let biti med Top 10, je to realno? To je veliko priznanje hrvaškemu nogometu, ki ima tudi veliko dobrih mladih igralcev.
Več na goal.com/si.