Kako se počutite pri Interju?
Vse je tako kot sem pričakoval, v bistvu še boljše. Že ko sem prvič obiskal klub je bilo vse top, zdaj pa ko sem že nekaj časa pri Interju pa ugotavljam, da so vse reči na najvišji možni ravni. V kampu imamo osem igrišč, dva od tega sta z umetno travo. Imamo tudi igrišče, ki je namerno nekoliko slabše. Na njem treniramo, zato nam je kasneje lažje igrati na podobnih zelenicah. Lahko vadimo gimnastiko, imamo tekaške proge …
V kampu tudi prebivate?
Tako je. Stanujemo v stavbi, kjer je veliko sob, spodaj so garderobe. Stanujem sicer z nekoliko starejšimi, fantje iz mojega letnika so nastanjeni v neki vili. Sobo, ki je precej velika, si delim še z enim igralcem. Imava televizijo, mizo za namizni tenis in podobne reči. Poskušam se čim bolj vklopiti in nimam večjih težav.
V Interju ste sprva bili na preizkušnji …
Pri njih sem prebil en teden. Razkazali so mi stadion, ki je bil sicer ravno v prenovi, kamp, odšli smo na večerjo, vse so mi razložili. Navdušen sem bil nad sprejemom in objekti. Kasneje sta vse uredila agenta Bojan Lazarević in Marcel Kačinari, jaz nisem imel večjih težav ob prestopu. Pogodbo sta podpisala starša, saj še nisem polnoleten.
Kaj počnete, ko imate prosto?
Prostega časa ni ravno veliko. Zjutraj imava šolo, sledijo treningi, potem pa se učim še za šolo v Sloveniji, delam preko interneta. Hodim v krško tehnično gimnazijo, kjer je poleg mene še rokometaš Tim Rozman (Füchse Berlin; op. p.) šolo opravlja na takšen način. Oba sva odšla v tej sezoni, zato se šola prvič srečuje s takšnim izobraževanjem, a se je dobro prilagodila.
Šola vam sicer doslej ni delala težav.
Ne. Bil sem prav dober, v osnovni šoli pa vseskozi odličen.
Vstanem deset minut do sedmih. Sledi zajtrk v kampu, nato pa šola do pol enih. Kasneje imamo kosilo, nekaj počitka, nato pa je na vrsti trening. Najprej ura v fitnesu, nato pa dve uri in pol treninga. Zvečer se posvetim svoji šoli, nato je na vrsti kakšna televizija, tudi playstation pride prav. Nato sledi spanje. Imamo sicer tudi izhode do 23. ure. Če želimo ostati dlje, morajo poklicati starše za dovoljenje. Ampak jaz raje ostajam v sobi in se po skypu kaj pogovorim s svojimi. S fanti si sicer redno ogledamo tekme, dostikrat je na sporedu Napoli, saj dva prihajata iz tistega konca Italije. Ko je igrala Slovenija dodatne kvalifikacije, smo jo vsi spremljali, tudi tekmo s Švico. Malce so me zafrkavali, ko smo v zadnjih minutah prejeli tri zadetke.
Spremljate ostale športe in slovenske športnike? Na primer skoke (pogovor je bil opravljen med tekmo v Oberstdorfu, op.p.)?
Spremljam. Sicer alpsko smučanje po odhodu Tine Maze nekoliko manj, skoke pa si večinoma ogledam. Je pa odvisno od tekmovanj. Spremljal sem svetovno in evropsko prvenstvo v košarki.
Italijanščina vam že gre?
Gre kar fino. Že preden sem odšel v Milano, sem v Brežicah delal tečaj iz italijanščine, po prihodu pa so mi tudi vsi pomagali. Tujci imamo tudi v šoli na urniku učenje italijanščine. Kar hitro se sicer moraš naučiti, saj jih ni veliko, ki bi govorili angleško.
Je veliko tujcev v kadetski ekipi Interja?
V naši ekipi nas je sedem, osem. Sobo si delim z Ircem, a si jo bom zdaj delil z novim igralcem, ki pride iz Srbije. Tako bo še nekoliko lažje komunicirati. V začetku sem imel nekaj težav. Dokler se nismo vklopili, nismo uspeli zmagovati, zdaj pa je bolje, le redko namreč klonimo.
Imeli smo 14 tekem, odigral sem jih devet, saj sem bil vmes tudi poškodovan. Imel sem težave s prepono. Dosegel sem štiri zadetke. Dva proti Bologni, enega proti Cagliariju in enega proti Laziu. Skoraj vsak letnik v Italiji ima svojo ligo, mi smo kadeti A, na lestvici pa smo v svoji skupini trenutno prvi. Najboljši iz vseh skupin se nato pomerijo za naslov prvaka. Nekaj treningov sem sicer opravil tudi s starejšimi.
Tudi v ostalih klubih je nekaj Slovencev. Ste se pomerili s kom?
Ne. Igrali smo sicer proti Fiorentini, a Vitje Valenčiča ni bilo. Mislim, da je bil poškodovan. Z drugimi se nisem pomeril.
V kadetski reprezentanci je zdaj kar veliko 'legionarjev'.
Mislim, da nas je pet.
Kaj se najbolj razlikuje pri Interju od Krškega?
Uf, razlika je res velika. Predvsem je večji tempo igranja, vsi so višji, močnejši. Tudi stil igre je drugačen, precej več se igra na taktiko. Veliko se z nami dela tudi individualno, napadalci imamo na primer posebej treninge. Enako branilci, vezisti. Tako je dvakrat ali trikrat tedensko, ostale treninge imamo vsi skupaj. Največja razlika pa je vsekakor pri tempu igre in moči igralcev.
Spremljate Krško?
Seveda, vseskozi. To je domač klub in takšnega moraš spremljati. Moram priznati, da me je klub kar pozitivno presenetil, kljub zadnjemu mestu na lestvici. Še vedno so v igri. Moja generacija pa je postala jesenski prvak. Trije smo odšli, nihče ni prišel in takšen rezultat je resnično super. Vseskozi jih spremljam.
Ste se ob teh prostih dneh družili z nekdanjimi soigralci.
Seveda. Odigrali smo tudi prijateljsko tekmo, prišla sta tudi Vanja Drkušić (Heerenveen; op. p.) in Luka Guček (Betis; op. p.). Bilo je super. Kar precej smo se nasmejali. Skupaj smo odšli na čaj in se podružili. Sicer se redno slišimo, večinoma preko Facebooka.
V Sloveniji ste bili prvak do 13 in 15 let, osvojili ste Nike Cup in bili na tem tekmovanju peti v Evropi.
S Krškim smo bili res uspešni. Tudi v Evropi smo se lahko kosali z vsemi. Pravzaprav smo bili na četrtfinalni tekmi celo boljši od Malmöja, a izgubili z 0:1. Zadevali smo vratnice, prečke, dali smo tudi zadetek, ki pa so ga razveljavili.
Ne, ne še. Oni imajo svoj kamp in ni bilo prave priložnosti za kontakt.
Kako težko je bilo sprejeti odločitev za selitev od doma?
Pravzaprav ni bilo težko. Že na povratku s prvega obiska, še preden sem prišel domov,sem se odločil, da je to to. Doma je bilo sicer sprva težko, a so sprejeli mojo odločitev, vedeli so, da si to zelo želim.
Ste imeli še druge ponudbe?
Sem, ampak niti ne vem za katere klube je šlo. Zastopnik je sprejemal ponudbe, jaz pa sem se že po prvem obisku Interja odločil. Ni me niti zanimalo, kdo je še pokazal interes. Inter slovi kot ena najboljših nogometnih šol, veliko imen je prišlo na plan. Nikakor mi ni žal, da sem se odločil zanj.
Pogodba je že profesionalna?
Tako je. Triletna.
Načrti so že narejeni?
Najprej se želim prebiti do Primavere, nato pa seveda tudi do članske ekipe. Želim si ostati v Interju. Tisto sezono, ko so osvojili Ligo prvakov, sem v tem tekmovanju že navijal za ta klub. Sicer je moj prvi klub Real, v Serie A pa mi je že prej bil všeč Inter. Zdaj si želim z reprezentanco na evropsko prvenstvo do 17 let, velika želja pa je nekoč tudi nastopanje za člansko izbrano vrsto Slovenije.
Upam, a mislim, da bo težko. Predvsem zaradi Juventusa, ki je znova začel igrati dobro. Sem pa redno na tekmah, če nimamo mi svojega dvoboja.
Ste si ogledali tudi derbi z Milanom?
Sem, dobili smo celo ta privilegij, da smo pobirali žoge. Bil sem za golom. Vzdušje je bilo neverjetno. Ne znam ga opisati. Nisem si predstavljal, da je lahko tako. Na tej tekmi sem sicer želel kontaktirati Handanovića, a je takoj stekel na svoje mesto, zato mi ni uspelo.
Se čuti sovraštvo navijačev Milana do Interjevih igralce?
Se. Tudi nam ne pustijo, da bi v mesto odhajali v klubskih opremah. Da ne bi slučajno srečali kakšnih navijačev Milana, saj bi znalo biti tudi nevarno.
Kako je razdeljen Milano?
Kolikor sem doslej opazil, mislim, da ima Inter nekaj več navijačev. Vsaj v tem predelu, kjer živimo mi, je večina ljudi za Inter.
Vsaka čast. Dokaz kaj lahko proizvedejo v krškem "bazenu". Samo vztrajaj in gremo po stopinjah Roberta Berića. Še se bo slišalo za Krško in igralce, ki izhajajo od tam. Čestitke celi familiji.