Športne zveze bega predvsem vprašanje, če in v kakšni meri imajo nekdanji moški, ki tekmujejo v ženski konkurenci, prednost pred ostalimi tekmovalkami. Problem je pogosteje izpostavljen v individualnih športih, kot sta denimo plavanje in atletika.
Težava je kočljiva, saj šport poskuša najti ravnotežje med vključenostjo in zagotavljanjem, da ni nepoštene prednosti. Mnoge športne organizacije pri vključevanju vseh spolov v športna tekmovanja sledijo pravilom Mednarodnega olimpijskega komiteja. Ta je do nedavnega za tekmovanja trans žensk zahteval raven testosterona v krvi pod 10 nanomoli na liter vsaj eno leto pred začetkom tekmovanja v ženski kategoriji. Ob koncu leta 2021 pa so predstavili nova, velika bolj vključujoča pravila in se odločili, da ne upoštevajo več ravni testosterona. Obenem so končne odločitve prenesli na posamezne športne organizacije.
Iz Oklahome je lani prišla novica, da transspolne športnice v šolskem športu v ženski konkurenci ne smejo več nastopati. Ustrezen zakon je podpisal guverner Oklahome Kevin Stitt.
Nekatere mednarodne športne zveze so tako že sprejele nova pravila, ki naslavljajo omenjeno problematiko. Ne glede na nova priporočila Mednarodnega olimpijskega komiteja so se nekatere organizacije vseeno odločile postaviti zgornjo mejo testosterona za vse osebe, ki tekmujejo v ženski kategoriji. Taka pravila izključujejo večino trans žensk, interspolnih oseb in tudi nekatere cis ženske. To omejevanje pa hkrati omogoča velik nadzor nad ženskimi telesi v elitnem športu.
Nazadnje je to storila Mednarodna atletska zveza, ki je odločila, da transspolne ženske, ki so šle skozi moško puberteto, z 31. marcem 2023 izključi iz tekmovanj za ženske. Predsednik Sebastian Coe je ob odločitvi dejal, "da so sprejeli odločne ukrepe za zaščito ženske kategorije v atletiki".
Korak dlje pri vključevanju pa so šli na Mednarodni plavalni zvezi, kjer so kot prva večja krovna zveza uvedli odprto kategorijo. Ta bo transspolnim plavalcem in plavalkam omogočila tekmovati na ravni svetovnega pokala. Prvo tekmovanje z odprto kategorijo je bilo na sporedu med 6. in 8. oktobrom tega leta na berlinskem mitingu.
Olimpijski bazen.
V izjavi za javnost so pri krovni zvezi zapisali, da je pilotni projekt odprte kategorije pokazal "neomajno zavezanost zveze k vključevanju plavalcev vseh spolov in spolnih identitet". Mednarodna plavalna zveza je za zdaj v program od Berlina naprej vključila tekmovanja na 50 in 100 metrov v vseh štirih slogih, v prihodnosti pa bo razdalj morda več.
🔵OPEN CATEGORY DEBUTS AT THE BERLIN SWIMMING WORLD CUP 2023.
— World Aquatics (@WorldAquatics) August 16, 2023
The open category will spotlight races in the 50m and 100m distances across all strokes, with the possibility of introducing additional events 👇https://t.co/tENItvWJFR
Nemška plavalna zveza je odločitev pozdravila. "Berlin je nemško središče raznolikosti in vključenosti ter zato popolna lokacija za tako napreden projekt," je dejal podpredsednik nemške zveze Kai Morgenroth.
Pred tem so leta 2022 na Plavalni zvezi transspolnim športnikom prepovedali tekmovati v ženskih tekmovanjih, razen v primeru potrditve spola pred 12. letom. Kasneje so dodali, da raziskujejo možnost odprte kategorije.
Kako je v Sloveniji?
Zanimalo nas je, kako je omenjena tematika zastopana v slovenskem profesionalnem športu. Sprva smo se obrnili na Olimpijski komite Slovenije, kjer so nam odgovorili, da pri omenjeni tematiki trenutno sledijo mednarodnim pravilom ter nobenega posameznika/-ce na tekmovanjih ne omejujejo.
Bolj zgovorni so bili na Atletski zvezi Slovenije, kjer do sedaj sicer še niso imeli primera, da bi se kdo izmed registriranih članov opredelil za transspolno osebo. Ker je AZS članica krovne atletske organizacije Svetovne atletike (World Athletics), ki je 31. marca letos osvežila pravilnik na temo nastopanja transspolnih atletov, bi bržkone zavzeli enako stališče. A ker do sedaj na AZS še niso imeli takšnega primera, tudi razprave na to temo niso izvedli.
"Slovenska atletika si prizadeva zagotoviti enake možnosti za vse atlete, ki lahko sodelujejo in blestijo v športu. Hkrati si prizadevamo za poštene in smiselne tekmovalne pogoje," na vprašanje, kako stališče zavzemajo pri omenjeni tematiki, odgovorijo na zvezi. Vključevanje transspolnih oseb v športu sicer vidijo kot pozitivno, saj mora biti v športu vselej prostor za vse. V isti sapi dodajo, "da je treba določiti pogoje za takšno sodelovanje vsaj v obsegu, ki je potreben za zagotavljanje poštenih in smiselnih tekmovanj".
Svetovna atletika odprte kategorije za zdaj ne predvideva. Za Slovenijo, kjer do sedaj še ni bilo registriranega transspolnega atleta ali atletinje, pa je ta opcija vsaj za zdaj povsem nerelavantna, sklenejo na AZS.
Prav tako se s to problematiko zaenkrat niso srečali na Plavalni zvezi Slovenije (PZS), zaradi česar konkretnih razprav na to temo niso imeli. Kot pa nam je dejal predsednik PZS dr. Boro Štrumbelj, so na zvezi vselej dolžni spoštovati odločitve krovne Mednarodne zveze vodnih športov (FINA). Ta je 20. junija 2022 sprejela nov način vključevanja spola. Ta določa, da bodo moški, ki so postali ženske (transspolne osebe), upravičeni tekmovati le v ženskih kategorijah, če so prešli spremembo spola pred starostjo 12 let ali pred dosego druge stopnje na Tannerjevi lestvici pubertete.
Politika vključevanja pri FINI prav tako določa, da so športniki, ki so prej uporabljali testosteron kot del hormonskega zdravljenja za spremembo spola iz ženske v moškega, upravičeni tekmovati le v ženskih tekmovanjih, če je bil testosteron uporabljen manj kot eno leto skupno, če zdravljenje ni potekalo med puberteto, in če so ravni testosterona v serumu vrnile na ravni pred zdravljenjem.
Predsednika veseli, da javnost v zvezi z nastopi transpolnih športnikov v plavanju ne reagira negativno. Vseeno pa obstaja veliko odprtih vprašanj in dilem na to temo. "Osnovni cilj bi moral biti omogočiti udejstvovanje v športu vsem, a na način, da ne bi nekdo zaradi spremembi spola pridobil neupravičene prednosti s tekmovalnega vidika, zlasti pri spremembe spola iz moškega v žensko. To lahko namreč pomeni določeno prednost z vidika moči in vzdržljivosti, še posebej če je sprememba nastala po puberteti. Z etičnega vidika bi lahko prihajalo celo do zlorab. Glede ureditve pravil s tega področja bo morala svoje doreči tudi znanost z raziskavami, kdaj bi sprememba spola lahko pomenila prednost pri doseganju rezultatov in kako bi preprečili morebitne zlorabe na tem področju," svoje stališče predstavi Štrumbelj.
Sklene, da je plavanje šport za vse spole in vse starosti, "zato nikomur ne sme biti odvzeta pravica plavati, bodisi tekmovalno ali rekreativno, ne glede na raso, vero, starost ali spol".
Konkretnih razprav o omenjeni tematiki niso imeli niti na Košarkarski zvezi Slovenije, kjer so njihova pravila usklajena z mednarodnimi in v tekmovanjih sledijo vsem smernicam Mednarodne košarkarske organizacije FIBA.
Rokometna žoga.
"Spoštovanje poleg 'fair playa' pomeni tudi ničelno toleranco do vsakršne diskriminacije in nasilja. Dostopnost pa, da ne glede na socialni ali kakšen koli drug status ali sposobnosti vsem omogočamo rokometno udejstvovanje. To za nas ni le črka na papirju, temveč temelj našega delovanja. Ukvarjanje s športom je zdravo za vsakogar, vsakdo se ima pravico ukvarjati s športom," je jasen Jure Natek iz RZS.
Zaključi z željo, da so na zvezi s svojim ravnanjem zgled za enakopravnost, človekove pravice, strpnost in zdrav življenjski slog. Ko/če bo Mednarodna rokometna zveza odločila o tej tematiki, bodo zato "podprli vsak predlog, ki bo pravično obravnaval vključevanje in sodelovanje vseh udeležencev".
dezurni@styria-media.si
