Slovenija ima bogato tradicijo na zimskih olimpijskih igrah. Že na prvih zimskih olimpijskih igrah leta 1924 v Chamonixu sta Slovenijo zastopala dva športnika - Zdenko Švigelj in Vladimir Kajzelj. Kljub številnim dobrim nastopom pa so Slovenci na prvo zimsko medaljo čakali kar 60 let. Pred tem je bil še najbližji Bojan Križaj leta 1980 v Lake Placidu, ko mu je ušel bron v veleslalomu za vsega dve stotinki sekunde, v slalomu pa je bil diskvalificiran.
Slovencem se je "odprlo" leta 1984 v Sarajevu, ko je Novogoričana Jureta Franka v veleslalomu prehitel le Max Julen. Po prvi vožnji je bil takrat Franko četrti, a je odlično odsmučal na drugi progi, na koncu pa je dovolj prednosti pred njim ohranil le omenjeni Švicar. "Volimo Jureka više od bureka (Jureta imamo raje kot burek )," se je razlegalo na podelitvi kolajn.
"Za kolajno na OI sem takrat dobil videorekorder hitachi, denarnih nagrad ni bilo. Vseeno sem takrat že na poti na start drugega teka, po prvem sem bil četrti, razmišljal: Bemtiš, če pa drugi tek dobro odpeljem, bo pa videorekorder moj (smeh)," se razmišljanja ob uspehu spominja Franko.
Tri kolajne v Calgaryju
Že štiri leta pozneje v Calgaryju so sledile do Sočija najuspešnejše zimske igre. Mateja Svet je morala v slalomu priznati premoč le sloviti Švicarki Vreni Schneider, skakalci Miran Tepeš, Matjaž Zupan, Primož Ulaga in Matjaž Debelak pa so v ekipni konkurenci zaostali le za Finci na čelu z olimpijskim zmagovalcem na srednji in veliki skakalnici Mattijem Nykaenenom.
Bron je v Calgaryju dodal še Matjaž Debelak na veliki skakalnici, srebro se mu je izmuznilo za dve desetinki točke, Svetova v superveleslalomu in Tepeš na srednji skakalnici pa sta zasedli nehvaležni četrti mesti.
"Saj smo vsi dobro skakali, a sem imel jaz nekaj več sreče. Naj rečem, da se mi je ravno tisti dan vse poklopilo. Ostali so imeli malo manj sreče, a so bili izidi še vedno zelo dobri," se je dosežkov iz Kanade pred časom v uzjavi za MMC spominjal Debelak.
Po uspehih v Calgaryju je Slovenija veliko pričakovala tudi na prvem samostojnem nastopu v francoskem Albertvillu, kjer je slovensko odpravo vodil svetovni prvak iz leta 1991 smučarski skakalec Franci Petek, ki pa se zaradi menjave načina skakanja ni prebil višje od osmega mesta. Najboljšo uvrstitev je s sedmim mestom dosegla Nataša Bokal v alpski kombinaciji.
Prva tri odličja za samostojno Slovenijo
Prva ženska olimpijska medalja Mateje Svet, ki je še pred Albertvillom prenehala s smučanjem, pa ni ostala osamljena. Po zamenjavi generacij v slovenskem alpskem smučanju sta bronasti medalji leta 1994 v norveškem Lillehammerju osvojili Alenka Dovžan v alpski kombinaciji in Katja Koren v slalomu.
Tudi v paradni disciplini slovenskega alpskega smučanja, moškem slalomu, Slovenci niso ostali brez odličja. V boju za tretje mesto je bil Mojstrančan Jure Košir za devet stotink hitrejši od Črnjana Mitje Kunca.
"Po prvi vožnji je vse kazalo izgubljeno. Pokojni Tomaž Cerkovnik, ki je bil takrat šef ekipe, me je nekako motiviral, ko mi je pred drugo vožnjo, ko sva se peljala proti vrhu, dejal: 'Škoda. Letos ne bo šlo, upaj, da boš imel priložnost čez štiri leta.' Odvrnil sem mu, naj vseeno počaka do konca: 'Boš videl, glej me zdaj!' In res, druga vožnja mi je uspela, sploh zgornji del, kjer so preostali delali napake in odstopali. Pred ciljem sem storil napako, ki je na posnetkih morda ni videti, a je padla hitrost. Kdo ve, kako bi se končalo, če bi še tisto šlo. V cilju sem bil drugi in pomislil sem, da je vsega konec. A šport je lep in nepredvidljiv, da včasih lahko samo debelo gledaš. Če si na tistem srečnem delu scenarija, je vse super in ob koncu veselje kar bruha iz tebe," je o uspehu kariere v intervjuju za Žurnal dejal Košir. Ta je bil po prvi vožnji šele osmi, po njegovi drugi vožnji pa so tekmeci odstopili ali zaostali za njim.
Ekipna kolajna za skakalce
Na zimskih OI leta 1998 v Naganu slovenski športniki niso osvojili odličja, še najbolj so se temu s petim mestom približali Andreja Grašič v biatlonu (15 km), skakalec Primož Peterka na veliki skakalnici ter smučar Košir, ki je v veleslalomu za vsega 29 stotink sekunde zgrešil kolajno.
Uspešnejše za Slovenijo so bile spet igre leta 2002 v Salt Lake Cityju, kjer so skakalci v postavi Peterka, Robert Kranjec, Peter Žonta in Damjan Fras ekipno na veliki skakalnici osvojili bron. "Bil sem miren in zbran. Skoncentriral sem se na svoj skok. Vedel sem, da gre za odličje in dobro se spomnim, da sem naredil zelo dober skok tudi pod vsem tem pritiskom. Po sedmem skoku sem se zavedal, da nam z mojim normalnim skokom medalja ne uide, a skoki so vseeno tak šport, da lahko gre kaj narobe. Na ekipnih tekmah je pomembno, da imaš štiri skakalce, ki so konstantni in ne delajo večjih napak. Mi smo tedaj spadali nekam od 3. do 5. mesta. Na koncu smo si bron povsem zaslužili. Avstrijci so težko preboleli, da so se z olimpijskih iger vrnili brez kolajne," se je za MMC dosežka spomnil Žonta.
Znova so brez kolajne slovenski športniki ostali na OI 2006 v Torinu, s šestima mestoma sta bila najboljša deskar Dejan Košir in smučarska tekačica Petra Majdič.
Herojska predstava Majdičeva, prvi kolajni za Mazejevo
Je pa Majdičeva za odličje poskrbela leta 2010 v Vancouvru, ko je bila kljub zlomljenim rebrom po padcu na ogrevanju pred tekmo sprinta na koncu bronasta. "Kljub tabletam je bilo tako hudo, da sem nekajkrat hotela odnehati, a ko sem nekako prilezla do finala, sem si zelo želela medalje. Težko bi prenesla, če bi bila po vsem tem na koncu četrta. Ljudje, ki so kdaj imeli zlomljeno rebro, vedo, kako boli, jaz pa sem tekla s kar štirimi. Očitno sem bila tako dobro pripravljena, da bi v normalnih okoliščinah gladko zmagala. Zlato kolajno bi si tudi zaslužila, a obrnilo se je drugače, bron pa je več kot poplačal vse moje napore," je takoj po neverjetnem uspehu za Ekipo povedala Majdičeva.
"Do tega neverjetnega uspeha je Petra prišla s štirimi zlomljenimi rebri in s pnevmotoraksom, to je predrto popljučnico, skozi katero se je med rebri in pljuči začel nabirati zrak. Ni še jasno, kakšna je bila razsežnost slednjega med samim nastopom, toda ob prihodu na kliniko je bil že dobro viden. Kakorkoli že, videl sem že človeka, ki je s tako poškodbo stal na nogah in počasi hodil, ne morem pa verjeti, da je nekdo v takem stanju osvojil olimpijsko odličje," pa je takrat dejal zdravnik slovenske reprezentance Matjaž Turel.
Igre so se za Slovenijo končale kot zelo uspešne, saj je še bolje kot Majdičeva nastopila alpska smučarka Tina Maze, ki je v superveleslalomu in veleslalomu osvojila naslov olimpijske podprvakinje.
Neverjetnih osem odličij
Mazejeva je blestela tudi na olimpijskih igrah 2014 v Sočiju, kjer je osvojila kar dve zlati kolajni. Zlata je bila v smuku in veleslalomu, Slovenija pa je Rusiji osvojila kar osem odličij.
Poleg dveh zlatih koroške smučarke, sta se s srebrnima odličjema ovenčala smučarski skakalec Peter Prevc na srednji skakalnici in deskar Žan Košir v paralelnem slalomu. Slednja sta osvojila še brona, Prevc je bil bronast na veliki skakalnici, Košir pa v paralelnem veleslalomu.
Bronasti sta bili še dve dekleti, biatlonka Teja Gregorin na 10 km zasledovalno in smučarska tekačica Vesna Fabjan v prostem sprintu.
