Na Norveškem je še vedno v središču pozornosti saga o nezadovoljstu smučarskih skakalcev z dolgoletnim glavnim trenerjem Alexandrom Stöcklom.
Skakalci so v protestnem pismu, naslovljenem na vodstvo reprezentance, zahtevali njegovo razrešitev, vendar prva pogajanja o predčasni prekinitivi sodelovanja in morebitni odškodnini niso obrodila sadov, kar pomeni, da bi lahko Stöckl na položaju vztrajal vse do leta 2026, ko se mu izteče pogodba.
Kako učinkovito bi bilo delo s skakalci, ki trenerju ne zaupajo več, je seveda veliko vprašanje.
Stöckla podpira vodja norveških smučarskih skokov Clas Brede Braathen, ki naj bi s svojimi izjavami posredno grozil norveškim skakalcem in jih na ta način poskušal utišati.
Veliko prahu so v tem pogledu dvignile Braathenove izjave v intervjuju za Dagbladet, v katerem je namignil, da sestava reprezentance za prihajajoče tekme na evropskih tleh ne bo odvisna zgolj od forme, temveč tudi od širše slike.
"Vedno izberemo najbolj usposobljene skakalce na podlagi celotne slike. Ne gre nujno samo za smučarske skoke. Izbor je odvisen tudi od tega, katerim skakalcem bi nastop najbolj koristil in kako bo to v splošnem učinkovalo na norveške smučarske skoke. Včasih je smiselno dati priložnost mlajšim tekmovalcem. Upoštevati je treba različne dejavnike," je dejal Braathen in si nakopal bes uveljavljenih reprezentantov.
"Prebral sem dvakrat ali trikrat. Groziti ljudem in jih s tem poskušati utišati ni nikoli dobra rešitev," je za NRK komentiral predstavnik skakalcev in nekakšen "vodja" upora Johann Andre Forfang.
Braathen se je branil, da so bile njegove besede napačno razumljene. "Mislim, da so Johann in ostali povsem narobe razumeli moj odgovor, ki se je nanašal na ustaljeno prakso pri izboru reprezentantov. Škoda, da se je tako obrnilo," je dejal.
Tej razlagi je oporekal Halvor Egner Granerud. "Mislim, da tukaj ni bilo nobenega nesporazuma. V tem primeru bi bilo težko karkoli narobe razumeti, zato smo tudi odločno reagirali," je poudaril.
isto kot v demokratični sloveniji