Preberite še v Časovnem stroju ...

Matthäus: V pokoj po 150 nastopih Daehlie: Gledalce spravljal v jok Belmondo: Zdaj hočem živeti Petrovič: Voda vzela legendo

Da pomislimo na zadnje obdobje slovenskega smučanja, je dovolj reči le Jure Košir . Z njegovim vzponom se je začelo eno od najžlahtnejših obdobij naše smučarije in z njegovim zatonom kariere je sovpadal tudi padec v sivino povprečja. Pokal Vitranc je imel zanj vedno posebno mesto. Ne le zato, ker je šlo za nastop v Sloveniji, ampak celo praktično pred domačim pragom, saj je zdaj 37-letni Košir doma iz Mojstrane in je zrasel na kranjskogorskem smučišču. Časovni stroj se bo tako ustavil na začetku januarja leta 1999, ko je Jure, ikona slovenskega smučanja, na Vitrancu dosegel svojo drugo zmago v svetovnem pokalu. Naj bo ta prispevek spomenik časom, ko smo imeli Slovenci na tekmah svetovnega pokala v finalu tudi po pet tekmovalcev.

Čeprav ga že tri leta ni v beli karavani, ima med smučarji še vedno kopico dobrih prijateljev. Na fotografiji je s Tedom Ligetyjem, ki je obiskal njegovo trgovino. © Nik Rovan

Gledalci so 6. januarja pred desetimi leti lahko že hitro prišli na svoj račun, saj je tekmo otvoril Košir. Mojstrančan je smučal odlično, zavoje je opravljal natančno, ko pa so v cilj z velikimi zaostanki prihajali njegovi največji konkurenti, je bilo jasno, da ga v prvi vožnji ne bo mogoče premagati. Na drugo mesto je po prvi vožnji prismučal Avstrijec Thomas Stangassinger z 52 stotinkami zaostanka, tretji pa je bil Norvežan Finn Christian Jagge , ki je za slovenskim mojstrom vijuganja med količki zaostal za 91 stotink. Napetost v ciljni areni se je pred drugim nastopom še stopnjevala. Navijači Koširja so se v pogovorih spraševali, kolikokrat je njihov ljubljenec vodil po prvi vožnji, nato pa prednost zapravil ali odstopil. Najboljši slovenski smučar o tem ni razmišljal, pač pa je čas med obema vožnjama preživel z dekletom in se zabaval. Na štart je odšel brez treme, sprejel je le nekaj nasvetov svojih trenerjev. Že na vrhu proge je slišal, da je svojo nalogo odlično opravil 15. po prvi vožnji, mladi Avstrijec Benjamin Raich , ki ga je premagal šele Stangassinger.

Jure Košir se je na progo podal kot prvi in pogoje odlično izkoristil. © EPA

Najboljši januar v življenju

Januar 1999 je bil za Koširja zares izjemen, saj je tedaj zmagal tudi na prestižnem Kitzbühelu, eden največjih njegovih uspehov pa je tudi senzacionalno tretje mesto na slalomu OI v Lillehammerju leta 1994. Jure je kariero končal marca 2006 pred 10 tisoč gledalci s poslovilno tekmo v Kranjski Gori.

Z Avstrijcema se Košir ni obremenjeval. Spodbujan s fanatičnim navijanjem je imel v mislih le smučanje. To mu se sicer ni ravno najbolj uspelo (26., predzadnji čas druge vožnje), toda bilo je dovolj, da je obdržal 26 stotink sekunde prednosti pred vodilnim v slalomski razvrstitvi svetovnega pokala Stangassingerjem in po 20. decembru leta 1993 ( Madonna di Campiglio ) stopil na najvišjo stopničko. Košir je tako izpolnil svoje otroške sanje zmagati na domačem smučišču in je komaj zadrževal solze. Najbolj je bil zadovoljen, ker je končno utišal kritike, ki so trdili, da vodstva v drugo ne more obdržati. Koširju so uspeh privoščili tudi odlični Avstrijci. Ti so zasedli drugo (Stangassinger, +0,26), tretje (Raich, +0,57) in četrto mesto (Reiner Schönfelder, +0,63), Raich je s tretjim mestom celo dosegel svoj najboljši rezultat kariere. Kaj pa ostala slovenska falanga? Mitja Kunc je bil na koncu 13., Drago Grubelnik pa 15. Mitja Valenčič se ni uvrstil v drugo vožnjo, Mitja Dragšič in Matjaž Vrhovnik pa v prvi vožnji nista prismučala do cilja.

Po koncu kariere je Jure Košir ohranil svojo širino. Preizkusil se je kot tesen sodelavec jeseniškega hokejskega kluba, v zadnjem času pa je najbolj zaposlen z lastno športno trgovino. Je velik košarkarski navdušenec, pomemben del njegovega življenja pa zaseda tudi glasba. Že v času kariere se je preizkusil kot raper v zasedbah Košir rap team in Pasji kartel . S sotekmovalci pa je posnel tudi pesem Včasih smučam hit, včasih pa počas.