NSA je adzorovala mobilne telefone predsednika in uslužbencev njegovega urada, je razkrila spletna stran WikiLeaks.
V tajnih obveščevalnih dokumentih so poročila o tajnih srečanjih Hollanda z nemško opozicijo o grški krizi, zaskrbljenosti Sarkozyja zaradi ameriškega vohunjenja v Franciji in francoskih prizadevanjih v bližnjevzhodnem mirovnem procesu.
Trditve WikiLeaksa pritrjujejo razkritjem nekdanjega pogodbenega sodelavca NSA Edwarda Snowdna, ki je leta 2013 objavil, da so ZDA vohunile za vrsto svetovnih voditeljev, med drugim nemško kanclerko Angelo Merkel in brazilsko predsednico Dilmo Rousseff. Ta razkritja in dejstvo, da so ZDA množično zbirale podatke o telefonskih in spletnih komunikacijah, so močno škodovala odnosom med ZDA in njenimi glavnimi zaveznicami.
"Vohunjenje med zavezniki je nesprejemljivo"
V Parizu so v prvem odzivu sporočili, da je vohunjenje med zavezniki nesprejemljivo, Hollande pa je že za dopoldan sklical izredno zasedanje obrambnega sveta, na katerem se bodo posvetovali o "naravi v tisku razširjenih informacij in smiselnih posledicah".
"Težko je sprejeti, da lahko med zavezniki obstaja tovrstna dejavnost, predvsem ko gre za prisluškovanje, povezano s predsednikom republike," je izjavil tiskovni predstavnik francoske vlade in kmetijski minister Stephane Le Foll.
"Ko se borimo proti terorizmu, si je težko predstavljati ali razumeti, kaj bi nekega zaveznika motiviralo v prisluškovanje drugim zaveznikom," je še izjavil. Hkrati pa pomirljivo dodal, da to ni nekaj, kar bi moralo sprožiti večjo krizo. "V svetu danes je dovolj nevarnih kriz," je poudaril po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Viri blizu Sarkozyja so medtem povedali, da so za nekdanjega predsednika te metode prisluškovanja nesprejemljive že na splošno, še posebej pa med zavezniki. V krogu blizu Chiraca pa so povedali, da se Sarkozyjev predhodnik na predsedniškem položaju na razkritje v tem trenutku ne želi odzvati.
Bela hša: Vohunimo, ko gre za vprašanje nacionalne varnosti
Tudi Bela hiša ni želela komentirati najnovejših razkritij. "Na splošno ne izvajamo obveščevalnih nadzornih dejavnosti v tujini, razen če ne gre za vprašanje nacionalne varnosti. To velja tako za navadne državljane kot za svetovne voditelje," je na obtožbe odgovoril tiskovni predstavnik Ned Price.
Assange napoveduje nova razkritja
Ustanovitelj WikiLeaksa Julian Assange pa je ob najnovejšem razkritju zapisal, da ima francosko ljudstvo pravico izvedeti, da je izvoljena vlada žrtev sovražnega nadziranja s strani domnevnega zaveznika. Ob tem je Assange, ki ima že tri leta zatočišče na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu, napovedal skorajšnja nova razkritja.
Kot ocenjuje AFP, so glavna novica današnje objave prav prisluhi trojici francoskih predsednikov, saj dokumenti sicer ne prinašajo kakih pretresljivih razkritij. Dokumente, označene z oznako najstrožje varovano, sestavlja pet poročil agencije NSA, ki temeljijo na prestreženih komunikacijah, navaja Liberation.
Najnovejši razkriti dokument nosi datum 22. maj 2012, kar pomeni, da je nastal malo potem, ko je Hollande zasedel predsedniški položaj. Ta dokument poroča o skrivnih srečanjih, namenjenih razpravi o morebitnem izstopu Grčije iz območja evra.
Pariz se je vohunjenja zavedal
Razkrito je tudi, da je Hollande po srečanju z Merklovo stopil v stik z vodjo nemških socialdemokratov Sigmarjem Gabrielom in ga povabil na pogovore v Pariz. Poročilo ob tem navaja, da je takratni francoski premier Jean-Marc Ayrault Hollandu svetoval, naj bo to srečanje tajno, da bi se izognil "diplomatskim problemom", če bi kanclerka izvedela, da se Pariz brez njene vednosti sestaja z nemško opozicijo.
Ko gre za Sarkozyja, pa NSA glede na razkrite dokumente trdi, da je bil po finančni krizi leta 2008 prepričan, da bo Washington poslej upošteval nekatere njegove nasvete. "Po njegovem mnenju ZDA tokrat prvič pri upravljanju svetovne krize niso delovale kot vodja in bo zato sedaj Francija prevzela vodstvo," piše NSA in dodaja, da Sarkozy sebe vidi kot edinega, ki lahko reši svetovno finančno krizo.
Dokumenti prav tako razkrivajo, da je Sarkozy razmišljal o morebitni skupni pobudi s takratnim ruskim predsednikom Dimitrijem Medvedjevim na Bližnjem vzhodu, a brez ZDA.
Drug dokument iz leta 2010 pa razkriva pogovore Sarkozyja s takratnim francoskim veleposlanikom v Parizu Pierrom Vimontom in svetovalcem Jeanom-Davidom Levittom, in sicer o temah, o katerih je nameraval spregovoriti na srečanju z ameriškim predsednikom Barackom Obamo. Kot ob tem piše Mediapart, to dokazuje, da se je Pariz popolnoma zavedal ameriškega vohunjenja.
O Chiracu pa NSA piše, da je, glede na ukaze, ki jih je dajal takratnemu francoskemu zunanjemu ministru Philippu Douste-Blazyju, tega ministra obravnaval kot nekoga, ki ima nagnjenje za netočne in neprimerne izjave.