Astronavt Kapu: "15 minut govoriva o vesolju, potem pa mi reče, da je Zemlja ravna"

Madžarski astronavt Tibor Kapu je ob obisku Slovenije naredil 'majhen korak za človeka’, a za naš prostor zanimiv simbolni ‘skok’ v vesolje. Raziskovalni astronavt madžarskega vesoljskega programa HUNOR je namreč po svojem zgodovinskem poletu v vesolje obiskal Slovenijo ter s tem odprl razstavo Madžari v vesolju na Inštitutu Liszt Ljubljana – Madžarskem kulturnem centru.

Kapu je poleti 2025 v okviru misije Axiom-4 preživel 18 dni na postaji ISS, Zemljo je obkrožil 320-krat in izvedel 25 znanstvenih poskusov madžarskega razvoja na področjih zaščite pred sevanjem, farmacevtske tehnologije in mikrofluidike. Kapu je leta 2016 pridobil magisterij v strojništvu. Takrat je le podjetje SpaceX uporabljalo rakete za večkratno uporabo. V preteklosti so se spodnji deli raket po izstrelitvi izgubili v morju, podjetje SpaceX pa je kot prvo razvilo sistem, pri katerem se del rakete vrne in ponovno pristane na Zemlji.

"Zaradi te tehnologije so poleti v vesolje postali desetkrat cenejši. In s tem so majhne države, kot je Madžarska, prav tako postale ene od akterjev v vesoljskih poletih. Takrat sem ravno končal magisterij in menil, da gre za inženirski čudež," je uvodoma pojasnil Tibor Kapu ter izpostavil, da je s tem raketna tehnologija postala njegov hobi. V svojem prostem času se je učil o raketni tehnologiji, tri leta kasneje pa so ga za pol leta poslali v Kalifornijo. Tam je prvič videl tudi izstrelitev rakete in tako se je razvila njegova ljubezen do tega dela.

"Leta 2021 je madžarsko ministrstvo za zunanje zadeve odprlo prijave za astronavta. Takrat se je vse skupaj začelo, pred nekaj več kot štirimi leti." Izbirni postopek je trajal 14 mesecev, za delo astronavta pa se je potegovalo 247 kandidatov. Merila za vpis so bila precej stroga, je pripovedoval. Star si moral biti med 25 in 40 let, tehtati manj kot 90 kg, imeti popoln vid in drugo. Prav tako so morali dosegati določene kognitivne cilje.

Na koncu je Evropska vesoljska agencija odobrila osem kandidatov, Madžarska pa od teh izbrala štiri kandidate, ki so morali opraviti še nadaljnjih 14 mesecev treninga.

"Ni strašljivo vesolje, strašljiva je odgovornost"

26. maja 2024 so Tiborja Kapuja izbrali za astronavta, novico pa je izvedel na isti dan, kot je pred 45 leti v vesolje poletel prvi astronavt Bertalan Farkas. "Na srečo nisem paničaril. Vesolje ni strašljivo, strašljiva je odgovornost, ki pride s tem. Takrat se zaveš, da te bodo ljudje poznali in to pride z veliko odgovornostmi. Svojega življenja ne moreš več živeti na enak način, ker moraš biti v zgled. Na tej točki se del tvojega življenja konča, nato pa se začne drugi," je pojasnil. "Ni ravno lahko. Te misli so mi rojile po glavi. V prvih minutah sem se prestrašil, in kadar se prestrašiš, potrebuješ svojo družino in prijatelje." Takoj se je odpravil domov k družini, kamor je prispel sredi noči. Zbudil jih je ter jim povedal novico, ob 7. uri zjutraj pa je to vedel že cel svet. Težko pa mu je bilo tudi za preostale kandidate, saj so med treningom stkali trdna prijateljstva.

"Biti astronavt je težko za družino. Pride z bremeni, ki jih ne bi smela nositi samo ena oseba. Predstavljajte si, da ste moja mama. Vaš sin je v 550-tonski raketi, kar je v bistvu 500 ton eksploziva. Ni lahko," je opisal. Tri mesece pred njegovim poletom je v vesolje poletela posadka, za katero je vedel, da jo bo srečal. "To je bila prva izstrelitev, ki sem jo gledal na televiziji, kjer sem poznal ljudi, ki so sedeli v raketi. To so bili moji prijatelji, ne otroci ali sorodniki. Že s tem, da jih poznam in da so sedeli v raketi, sem bil zelo prestrašen. Ko poznaš osebe v raketi, je to nekaj čisto drugačnega."

Delo astronavta vzame veliko časa, je poudaril. Vsak teden počneš nekaj drugega bodisi v Houstonu, Los Angelesu ali pa na Floridi. Mnenja je, da je ena najboljših stvari, ki jih družina lahko stori zate, da ti vedno stoji ob strani.

"Na postaji mi je bilo težko. Tam sem bil 18 dni, en dan sem porabil za polet tja in en dan za vrnitev. Torej skupaj 20 dni. Četrti, peti dan sem dosegel najnižjo točko. Spoznal sem, da bo to težko. Veliko je dela, nisi ves čas srečen, ker enostavno ne moreš biti," je pripovedoval, "takrat sem imel videoklic z mamo. Pokazal sem ji Zemljo od zgoraj, govorila sva približno dve uri. Takoj sem se počutil bolje. To pomeni, da včasih samo potrebuješ pogovor z ljudmi, ki so ti pomembni."

Anže Petkovšek

Vrnil se je drugačen

Na vprašanje, ali ga je polet v vesolje spremenil kot človeka, je Kapu prikimal. "Običajno ljudje mislijo, da se to zgodi zato, ker gledaš Zemljo in spoznaš, da je to le en planet. To je pravzaprav res, ampak to je zelo podobno vsem v življenju. Pogled iz helikopterja ali pa iz ptičje perspektive, tako vidiš celotno sliko," je pojasnil. Njega ni prevzel pogled na Zemljo ali na atmosfero, kar je izjemno redek prizor, njega je prevzel pogled dlje od Zemljine atmosfere.

"Če pogledaš proti zahodu, je vse črno. Ničesar ni. Luna je tam in je lepa, ampak Marsa ne vidiš. Ne vidiš Venere. Ne vidiš ničesar. Te stvari so izjemno daleč od nas. Tako te udari misel: 'Jezus Kristus. Sami smo. To je to. To je en planet. Vsi so tukaj. Vsi, ki so živeli, so bili tam. Vsi, ki so zapustili Zemljo kot jaz, in so se vrnili. Je kot magnet, kot zibelka. Zato je to strašljivo. To je edini planet, ki ga imamo. In že samo s pogledom nanj se tega zaveš."

Omenil je, da je v svojem življenju opravljal veliko različnih služb. Preizkušal je vse stvari, vendar nikoli ni našel tistega specifičnega področja, za katerega bi lahko rekel, da bi se z njim ukvarjal do konca življenja. "Potem pa so prišli vesoljski poleti. Precej prepričan sem, da bi to lahko bile moje življenjske sanje. Veliko se naučiš, prevzameš odgovornost, predstavljaš si celotno misijo. Potem pa greš tja in začneš delati ter ugotoviš, da si precej dober v tem." Nadaljeval je, da se je takoj začel obnašati kot astronavt. Ni bil nagajiv, bil je osredotočen in opravil svoje delo. "Dobil sem dobre povratne informacije. Vse skupaj mi je dalo smisel in samozavest. Spremenilo me je, ker sem končno našel nekaj, v čemer sem dober."

"Vesoljski polet je daleč od običajnih ljudi"

V javnosti je Kapu velikokrat tarča občudovalcev, ki ga občasno presenetijo s svojim mišljenjem. "Ljudje pristopijo in mi pravijo, da sem astronavtski junak. Sprašujejo me, kako sem spal, jedel, vse. Po približno 15 minut pogovora pa mi reče 'Mimogrede, mislim, da je Zemlja ravna'," je pripovedoval ter to pripisal občutku, da je na primer pristanek na Luni preveč neverjeten dogodek, da bi bil resničen. "To je znanstvena fantastika. Vesoljski polet je daleč od običajnih ljudi. In kadar je nekaj daleč in preveč dobro, da bi bilo resnično, velikokrat pomislimo, da je to neumnost."

Večkrat bere komentarje pod svojimi objavami na spletu, kjer se vedno najdejo posamezniki, ki dvomijo v resničnost njegovih potovanj. Prepričan je, da nikoli ne bo uspel prepričati vseh ljudi, da je bil pravzaprav v vesolju. "Videl sem Zemljo, okrogla je, ne moreš pa zadovoljiti prav vseh ljudi. Menim, da je to prevelika stvar, ki jo ljudje zmorejo. Lahko greš v Nasine centre. Tam so središča za obiskovalce in vse lahko vidiš na lastne oči. Lahko se sprehodiš po ogromnem steklenem hodniku ali pisti in vidiš astronavte, kako trenirajo, pa nekateri še vedno ne bodo verjeli."

"Najboljše sporočilo vsega skupaj je, da je v zadnjih 60 ali 70 letih pri teh projektih delalo na stotine tisoč ljudi. V 60. letih je na eni sami stvari v Nasi delalo 100.000 ljudi, samo da bi Neila Armstronga poslali na Luno. Teh ljudi ne moreš utišati, kajne? Toliko ljudi ne moreš prisiliti, da bi komurkoli lagali. Niti dveh oseb ne moreš prisiliti, da bi komurkoli lagali. Preprosto je preveliko, da bi ljudi utišali."

Anže Petkovšek

Vesoljski poleti kot stabilno rastoči trg

Številni bi rekli, da je Slovenija premajhna država, da bi lahko sanjala o vesolju. A Kapu je nasprotnega mnenja. Sam vidi prednost v dejstvu, da sta tako Slovenija kot Madžarska v osrčju Evrope. "Evropa ima toliko različnih kultur, ki so dobre v določenih stvareh. Temu lahko rečemo nišni teritoriji. Na Madžarskem smo precej dobri v dozimetriji, merjenju sevanja. Slovenija je lahko dobra na drugem področju. V Evropi imamo dobre možnosti, da države sodelujejo in pa tudi malo tekmujejo, da se izdelki izboljšajo," je razložil.

Poudaril je, da za vesoljske polete ne potrebujemo mineralov, plina ali pa nafte. Prav tako ni potrebe po velikem finančnem vložku. "Če država porabi 0,2 ali morda 0,5 odstotka BDP za vesoljske polete, je to več kot dovolj. To ni velik trg, gre za stabilno rastoči trg, kar pomeni, da vanj ni pretežko vstopiti. Težava je v tem, da zahteva eno stvar, in to je možganska moč. Zahteva veliko pametnih ljudi." A Kapu je prepričan, da Slovenija s tem ne bi imela težav, saj meni, da imamo v Sloveniji veliko pametnih ljudi, kot je to lahko spoznal na obisku Fakultete za strojništvo. "To je edino, kar potrebujete. Možgansko moč in odločevalce, ki gredo v pravo smer. Imeti morate voljo politikov. Prepričati jih morate, da je to nekaj, kar potrebujete. To imamo vsi. To imate v Sloveniji. To imamo na Madžarskem. Samo osredotočiti se morate na prava področja, na prava mesta in zagotovo boste našli svoj prostor v vesolju."

Za konec vsem mladim, ki morda razmišljajo o astronavtski karieri, svetuje, naj skrbijo za odnose z bližnjimi, saj lahko hitro izginejo. Prav tako je veliko pomembnost pripisal ljubezni do dela. "Ko nas je bilo v izboru še osem, smo vsi prihajali iz različnih okolij. Edina stvar, ki nas je povezovala, je bila to, da smo uživali v svojem delu. Zato poiščite nekaj, kar vas veseli. Ker če to najdete in temu posvetite svoj čas, vam ne bo nič pretežko," je dejal ter dodal, da je ključnega pomena vztrajnost, saj sta "vztrajnost in potrpežljivost vrlini, ki jih potrebujete, da postanete astronavt".

ksenja.znidarsic@styria-media.si