Danes so finančni ministri članic Evropske unije razpravljali o enotnem nadzoru nad bankami. Za idejo o bančni uniji se je izkazalo, da ne bo lahko uresničljiva. Večina je predlog, da bi nadzor začel delovati že v začetku prihodnjega leta, preveč ambiciozen.
Švedska: "Nesprejemljivo"
Najbolj je odmevala izjava švedskega ministra Andersa Borga, čigar država ni članica območja evra, da je predlog Evropske komisije za vzpostavitev enotnega mehanizma nadzora nad bankami za veliko članic unije brez evra "popolnoma nesprejemljiv".
"Sama ideja, da bi bili pod nadzorom institucije, v kateri nimamo nobenih glasovalnih pravic, da je lahko denar naših davkoplačevalcev odvisen od odločitev institucije, kjer nimamo nobenega vpliva, je popolnoma nesprejemljiva," je jedro problema pojasnil Borg.
Slovenija podpira
"Slovenija predlog podpira, saj bo razbil negativen krog vplivov med pribitki na zadolževanje bank in pribitki na zadolževanje države, s tem se bodo pribitki na zadolževanje države tudi znižali," je slovensko stališče pojasnil državni sekretar na finančnem ministrstvu Dejan Krušec.
Tudi Krušec ocenjuje, da je načrtovan datum zagona enotnega nadzora "zelo zgoden". Odprta vprašanja so po njegovih besedah še, ali bo nadzor zajemal tudi članice brez evra, odnos med ECB in Evropsko bančno agencijo (Eba) ter povezanost tega ukrepa z drugima dvema načrtovanima korakoma pri oblikovanju bančne unije - skupno shemo za zavarovanje bančnih vlog in skladom za reševanje bank.
Problem je tudi obseg nadzora. Nemčija želi, da se ECB osredotoči le na sistemske banke, katerih propad bi sesul sistem. Poleg tega vztraja, da je treba vzporedno z enotnim nadzorom vzpostaviti sklad za reševanje problematičnih bank, medtem ko naj bi se po načrtih ta sklad uvedel v drugi fazi vzpostavljanja bančne unije.
