Finančni ministri območja evra naj bi danes še zadnjič poskušali zapečatiti dogovor o ukrepih Grčije v zameno za nadaljnje finančne injekcije, s katerimi bi se izognila bankrotu. A odločilni dan se je začel z napovedjo grškega premierja Aleksisa Ciprasa, da bodo Grki o ponudbi upnikov 5. julija odločali na referendumu, ki sproža niz vprašanj.
Dan pred predvidoma odločilnim dejanjem grške drame je bilo vzdušje napeto, a prevladoval je previden optimizem v senci nezaupanja v grške igralce. V Atenah so na predvečer sestanka zavrnili ponudbo upnikov o petmesečnem podaljšanju programa s svežnjem 15,5 milijarde evrov pomoči kot preveč recesijsko in finančno prešibko.
Ob polnoči napoved
Nato je ob polnoči odjeknila Ciprasova napoved referenduma, ki sproža niz vprašanj o tem, kaj to pomeni za današnji krizni sestanek in razvoj dogodkov v prihodnjih dneh. Pred napovedjo referenduma sta veljala dva scenarija. Če bi evroskupina danes dosegla dogovor, bi ga morali do torka potrditi še grški, nemški in nekateri drugi parlamenti članic, morda tudi slovenski.
Če dogovora danes ne bi bilo, bi najverjetneje takoj v nedeljo sledil krizni evrski vrh, ki bi opredelil načrt B - ukrepanje v primeru plačilne nesposobnosti Grčije. Napoved referenduma vnaša v končnico pogajanj povsem novo dinamiko in verjetno pomeni kopico novih zapletov. Odzivov upnikov na novico iz Aten za zdaj ni bilo.
Čas reševanja Grčije naj bi se iztekel v torek, ko se konča njen sedanji program evropske pomoči in ko zapade njen dolg do Mednarodnega denarnega sklada v vrednosti okoli 1,6 milijarde evrov. Atene naj bi sicer zaprosile za nekajdnevni odlog. Sestanka evroskupine se bo danes v Bruslju udeležil tudi slovenski finančni minister Dušan Mramor.
dezurni@zurnal24.si